Povračilo nadomestila plače zaradi čakanja na delo

Pravico do povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo lahko uveljavljate vsi delodajalci, ki ste bili registrirani 2.8.2023 in začasno ne morete zagotavljati dela zaradi posledic poplav (npr. zaradi poplavljenih poslovnih prostorov ali drugih okoliščin, ki onemogočajo delo), razen:

• posrednih ali neposrednih uporabnikov proračuna Republike Slovenije ali proračuna občine, 
• delodajalcev, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost iz skupine K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in so imeli 3.8.2023 več kot 10 zaposlenih,
• tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov, mednarodnih organizacij, predstavništev mednarodnih organizacij ter institucij, organov in agencij Evropske unije v Sloveniji.
   

Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem lahko uveljavljate od 3.8.2023. 

Delnega povračila nadomestila plače ne morete uveljavljati za:

• osebo, ki z vami nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi,
• zaposlenega v času odpovednega roka.

Pomembno!

Delnega povračila nadomestila plače ne morete uveljaviti za zaposlenega, ki je v obdobju napotitve na začasno čakanje na delo:

• upravičen do odsotnosti z dela (dopust) ali
• pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti (bolniška, porodniška, starševsko varstvo) ter
• pridobi pravico do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov.

Ukrep velja od 3.8.2023 in je bil podaljšan do 30.11.2023, z možnostjo nadaljnjega podaljšanja do 31.12.2023.

Zaposlenega morate pisno napotiti na začasno čakanje na delo ter pri tem določiti:

• obdobje začasnega čakanja na delo, 
• možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter 
• višino nadomestila plače.

V obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače za zaposlene na začasnem čakanju na delo:

• morate zaposlenim izplačevati nadomestila plače,
• ne smete odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporejati delovnega časa, če to lahko opravite z zaposlenimi na začasnem čakanju na delo,
• ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaposlenim, ki ste jih napotili na začasno čakanje na delo,
• ne smete odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu zaposlenih iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3.8.2023 in za te zaposlene niste uveljavili pravice do delnega povračila nadomestila plače na podlagi ZOPNN-F. 

Zaposleni v obdobju napotitve ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja (razen tistih, ki so drugače urejene z ZOPNN-F). Na zahtevo delodajalca se mora vrniti na delo do 7 delovnih dni v tekočem mesecu, pri čemer morate takšno zahtevo posredovati zaposlenemu vsaj 1 dan pred vrnitvijo na delo.

Če zaposleni v dogovoru z delodajalcem izrabi letni dopust, ima med začasnim čakanjem na delo pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
 

Nadomestilo plače na začasnem čakanju na delo znaša 80 % nadomestila plače in ne sme biti nižje od minimalne plače. 

Država zagotovi višino delnega povračila nadomestila plače v višini 80 % nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II), pri čemer je višina nadomestila omejena z višino povprečne mesečne plače v Sloveniji za maj 2023.
 

K vlogi za uveljavljanje povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo obvezno priložite:

• izjavo za pravilnost, za katero kazensko in materialno odgovarjate, da v obdobju, za katerega uveljavljate delno povračilo nadomestila plače zaradi posledic poplav, ne morete zagotavljati dela zaposlenim,
• izjavo, da ste zaposlenim do dneva oddaje vloge izplačali plačo in vsa nadomestila plače,
• dokazila o napotitvi zaposlenih na začasno čakanje na delo.
   

Na Zavodu odločimo o vlogi v 15 dneh od prejema popolne vloge. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Povračilo nadomestila plače se bo izplačevalo mesečno na podlagi zahtevka, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.
 

V skladu s 43. členom ZOPNN-F je treba pri odločanju o povračilu nadomestila plač zaposlenim na začasnem čakanju na delo zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po ZOPNN-F, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.

Prejemnik državne pomoči na zahtevo pristojnega organa predloži dokazila o višini dejanske škode.

Dejanska škoda delodajalca v postopku uveljavljanja povračila nadomestila plače je nadomestilo plače, ki ga je delodajalec izplačal zaposlenemu.

Če je prejemnik državne pomoči uveljavljal povračilo stroškov dela tudi z naslova zavarovalnine ali prejete donacije in/ali sredstev iz proračuna RS ali občine in jih namenil za povračilo stroškov dela, se znesek povračila nadomestila plače zmanjša za znesek, ki presega dejansko škodo delodajalca, prejemnika državne pomoči.

Če na Zavodu naknadno ugotovimo, da je prejemnik državne pomoči prejel pomoč v višini, ki presega dejansko škodo, izdamo odločbo za vračilo čezmerno prejete pomoči in določimo rok za vračilo.