Prost dostop na trg dela

Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da tujci lahko delajo v Sloveniji, se zaposlijo ali samozaposlijo brez soglasja k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače.

Državljani EU, Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Švice

1. Državljani držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice imajo prost dostop na slovenski trg dela, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače.

2. Družinski člani državljanov Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali Švice imajo prost dostop na slovenski trg dela, če imajo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana ali vizum za dolgoročno bivanje, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače.

Prosti pretok oseb je poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev ena temeljnih svoboščin notranjega trga EU. Pravica do prostega gibanja v EU se nanaša na delavce, študente, upokojence, skratka, na vse državljane EU in njihove družinske člane (ne glede na državljanstvo).

Tujci iz tretjih držav

Po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev imajo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela:

1. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s slovenskim državljanom;

2. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje;

3. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu;

4. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi;

5. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev nezakonitega zaposlovanja;

6. tujci, ki jim je v Sloveniji priznana pravica do mednarodne zaščite, in njihovi družinski člani, ki v naši državi prebivajo na podlagi dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine;

7. tujci, ki jim je v Sloveniji priznan status osebe z začasno zaščito, kar dokazujejo z ustrezno izkaznico;

8. tujci, katerih istovetnost je nesporno ugotovljena in imajo v Sloveniji status prosilca za mednarodno zaščito, in sicer po treh mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če jim v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati tujcu (izpolnjevanje navedenih pogojev tujec dokazuje s potrdilom ministrstva za notranje zadeve).

Navedene skupine tujcev imajo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela tudi v času, ko pri nas prebivajo na podlagi potrdila o pravočasno predloženi vlogi za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali statusa.