Skoči do osrednje vsebine

Ključne pravne informacije za mobilne delavce

Prosto gibanje oseb je ena temeljnih pravic, zagotovljenih v Evropskem gospodarskem prostoru, ki daje državljanom EGP in njihovim družinskim članom možnost, da živijo, delajo, ustanovijo podjetje in študirajo v kateri koli od teh držav.

Mobilni delavci se lahko v primeru bivanja oz. dela v drugi državi vključite v socialna zavarovanja za:

  • zdravstveno in starševsko varstvo, 
  • pokojninsko in invalidsko varstvo ter 
  • primer brezposelnosti.

Koordinacija sistemov socialne varnosti velja med državami članicami EU, Norveško, Islandijo, Lihtenštajnom in Švico, pri čemer med državami še vedno obstajajo določene razlike glede uveljavljanja socialnih pravic.

Pri tem sledi načelom uporabe zakonodaje ene države, enakega obravnavanja, seštevanja zavarovalnih obdobij, prenosljivosti pravic (npr. prenos denarnega nadomestila) in izračuna nadomestil.

 

Ovire pri koordinaciji sistemov socialne varnosti v EU na področju denarnih nadomestil

Preberite raziskavo

Integracija delavcev EU v Sloveniji

Preberite raziskavo

Ključne informacije po področjih

V kolikor ste zavarovani za primer brezposelnosti, vam iz tega naslova pripadajo določene pravice. Uveljavljate jih lahko na zavodu za zaposlovanje v državi zaposlitve ali državi stalnega prebivališča.

 

Uveljavljanje pravic iz zavarovanja v drugi državi

Če ste bili zaposleni državi članici EU, kjer nimate stalnega prebivališča, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pa želite uveljavljati v državi članici stalnega prebivališča, lahko na podlagi Obrazca U1, ki potrjuje delovna oz. zavarovalna obdobja v državi zaposlitve, uveljavljate denarno nadomestilo. Pri določanju denarnega nadomestila bo upoštevana dolžina trajanja in višina plače, ki ste jo prejemali. 

Obrazec U1 pridobite na zavodu za zaposlovanje v državi zaposlitve. V Sloveniji lahko izpolnete vlogo za Obrazec U1 na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje (vlogo za U1 lahko pošljete po elektronski pošti na gpzrsz@ess.gov.si), vendar ta administrativni postopek časovno traja dlje časa, kot če zanj stranka zaprosi neposredno pri nosilcu zavarovanja v tujini.

 

Vloga za Obrazec U1: Obrazec izda Zavod RS za zaposlovanje in z njim potrjuje obdobja zavarovanja oziroma zaposlitve, dopolnjene v Republiki Sloveniji.

Vloga za Obrazec U1: Obrazec izda pristojni nosilec za zaposlovanje v državi, članici EU/EGP, kjer ste bili zaposleni in z njim potrjuje obdobja zavarovanja oziroma zaposlitve, dopolnjene v tej državi.

 

Ko obrazec prejmete, ga posredujete na ZRSZ uradni osebi, ki bo vodila vaš postopek prijave vpisa v evidenco brezposelnih oseb. Na podlagi podatkov iz Obrazca U1, bo ZRSZ odmeril višino in dolžino denarnega nadomestila, ki vam pripada ter o tem izdal odločbo.

Na ZRSZ se je potrebno prijaviti v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja. Običajno je to še preden stranka pridobi Obrazec U1, zato ne čakajte s prijavo, dokler ne dobite U1, ampak se prijavite čim prej. Ob prijavi boste povedali, da čakate na obrazec U1.

Bodite pozorni na razlog prekinitve delovnega razmerja. V kolikor je delovno razmerje prenehalo po vaši krivdi ali sporazumno, do denarnega nadomestila niste upravičeni.

 

Prenos denarnega nadomestila v drugo državo

Če vam je bila priznana pravica do denarnega nadomestila, pa bi se v času prejemanja želeli preseliti v drugo državo z namenom iskanja dela, lahko pod določenimi pogoji denarno nadomestilo izvozite in sicer z Obrazcem U2, ki ga prejmete na pristojnem zavodu.

Vloga za Obrazec U2

Pred odhodom morate biti kot brezposelna oseba, ki išče delo, prijavljeni in na razpolago službam za zaposlovanje pristojne države članice najmanj štiri tedne po nastopu brezposelnosti. Ta rok se lahko v skladu z dogovorom tudi skrajša. V drugi državi se morate prijaviti pri službi za zaposlovanje države članice v 7 dneh po datumu, ko ste prenehali biti na razpolago službam za zaposlovanje v državi članici, ki ste jo zapustili. 

Do denarnega nadomestila ste upravičeni do tri mesece po datumu, ko ste prenehali biti na razpolago službam za zaposlovanje v državi, ki ste jo zapustili. Obdobje prejemanja se lahko podaljša na največ 6 mesecev.

 

Pred odhodom v tujino se pozanimajte, kakšni so v državi gostiteljici pogoji za priznavanje vaših poklicnih kvalifikacij. V vsaki državi članici namreč obstajajo tudi regulirani poklici, za opravljanje katerih veljajo posebni pogoji. Taki poklici so na primer: računovodja, učitelj, inženir, zdravnik, veterinar, farmacevt, arhitekt, medicinski tehnik, negovalec in drugi.

Še posebej opozarjamo na raznoliko nacionalno zakonodajo, ki ureja pogoje za opravljanje samostojne obrtne ali druge regulirane dejavnosti in storitev.

Pristojni nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ) je za pridobitev, ohranitev, trajanje in ponovno pridobitev pravic dolžan upoštevati tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice.

Podrobnejše informacije glede seštevanja zavarovalnih dob ter pravice do pridobitve dela pokojnine v državah zaposlitve dobite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Družinski člani iz držav članic EU

V Sloveniji lahko prebivate brez prijave prebivanja 90 dni od dneva vstopa v državo. Če želite na območju Republike Slovenije prebivati dlje kot 90 dni, morate pred pretekom 90 dnevnega dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na območju katere prebivate, prijaviti prebivanje. Seznam upravnih enot lahko najdete na spletni strani državnega portala.

V kolikor ste družinski član slovenskega državljana, vam bodo izdali potrdilo o prijavi prebivanja. Pogoji, ki jih morate izpolnjevati, pa so:

  • veljavni osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list),
  • zadostna sredstva za preživljanje ter
  • ustrezno zdravstveno zavarovanje.

Upravna enota izda potrdilo o prijavi prebivanja z veljavnostjo pet let. Po zakonitem neprekinjenem prebivanju v Sloveniji lahko dobite potrdilo o prijavi stalnega prebivanja po preteku dveh let.

Družinski člani, ki niso državljani EU

Zaradi združitve družine lahko vstopite v Republiko Slovenijo z veljavnim potnim listom ter vizumom, če je potreben ali z veljavnim potnim listom in dovoljenjem za prebivanje, ki ga izda druga država članica Evropske unije. V Sloveniji lahko brez dovoljenja za prebivanje prebivate 90 dni.

Če želite zaradi združitve družine na območju Republike Slovenije prebivati dlje, morate pred pretekom dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na območju katere prebivate, zaprositi za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Seznam upravnih enot lahko najdete na spletni strani državnega portala.

Če opravljate delo za tujega delodajalca, pri tem pa delo opravljate od doma v Sloveniji, ste lahko vključeni v sistem socialnih zavarovanj

  • države, kjer delo dejansko opravljate (Slovenija) ali
  • države, kjer ima sedež delodajalec. 

Če vas delodajalec zaposli in vključi v sistem socialnih varnosti v »svoji« državi, vam pripadajo enake pravice, pa tudi obveznosti, kot ostalim delavcem, ki so tam zaposleni. V tej državi prav tako uveljavljate pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Iz praktičnih razlogov si lahko v državi zaposlitve priskrbite Obrazec S1, katerega predložite Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na tej podlagi koristite storitve v obsegu obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. 

primeru izgube zaposlitve lahko v državi zaposlitve pridobite Obrazec U1 ter ga predložite na Zavodu za zaposlovanje v državi prebivališča.

Lahko ste vključeni v sistem socialnih zavarovanj v Sloveniji. V tem primeru boste morali sami poskrbeti za plačilo vseh prispevkov, delovna doba pa bo tekla v Sloveniji.

Kadar opravljate delo na podlagi pogodbe civilnega prava, bodite pozorni, če pri vašem delu obstajajo elementi delovnega razmerja. V kolikor ste sklenili civilno pogodbo, vam delovna doba praviloma ne teče, prav tako niste vključeni v sistem socialnih zavarovanj. Vendar, če ste vključeni v organizirani delovni proces delodajalca ter delo opravljate za plačilo, osebno in nepretrgoma, poleg tega po navodilih in pod nadzorom delodajalca, gre lahko dejansko za obstoj delovnega razmerja.

Zaposleni ste lahko v več državah članicah hkrati, pri enem ali več delodajalcih. Lahko opravljate delo s polnim delovnim časom pri enem in pod pogoji zakonodaje države dopolnilno delo pri drugem, lahko pri vsakem delodajalcu delate krajši čas. V vsakem primeru pa velja zakonodaja ene države članice. Za določitev zakonodaje se obrnite na Zavod za zdravstveno zavarovanje RS.

Če ste rezident Slovenije, ste zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven SlovenijeNerezidenti ste zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. V Zakonu o dohodnini so določeni pogoji, kdo se šteje za rezidenta Slovenije.

Rezident lahko od odmerjene dohodnine odšteje znesek ustreznega dela dohodnine, ki jo je plačal od dohodkov z virom izven Slovenije. Podrobne informacije dobite pri Finančni upravi RS.

Socialne pravice po državah

Na spletišču Evropske komisije preverite vaše pravice po državah.

Kontakt

Pravna vprašanja glede pravic delavcev v EU (skupaj z opisom situacije) nam pošljite na pravneinfo.eudelavci@ess.gov.si.

Pomembno!

Nasveti mreže EURES veljajo za selitev državljanov članic EU, Norveške, Lihtenštajna, Islandije in Švice znotraj navedenih držav. V primeru selitve v državo, ki ni članica EU/EGP ali Švico, se na Ministrstvu RS za zunanje zadeve ali na uradih za priseljevanje (en. Immigration office) izbrane države pozanimajte o pogojih in možnosti življenja in dela v tej državi. V primeru, da niste državljan (ali družinski član državljana) Slovenije ali ene od držav članic EU/EGP ali Švice, informacije in pravne zahteve glede selitve in dela v drugi državi poiščite pri vašem zunanjem ministrstvu ali na veleposlaništvu.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava

Hvala za vaš odziv.

Ste našli informacije, ki ste jih iskali? DA NE