Prepoved trgovine z ljudmi

Trgovina z ljudmi uničuje življenja posameznikov, saj jih prikrajša za njihovo dostojanstvo, svobodo in temeljne pravice. Pogosto gre za nasilna kazniva dejanja, ki jih izvajajo mreže organiziranega kriminala, kar v današnji družbi sploh ne bi smelo imeti mesta.

Zaradi izkoriščanja delovne sile trpi 15 % vseh žrtev trgovine z ljudmi na območju Evropske unije, čedalje več žrtev pa ostaja neodkritih. Za zmanjšanje teh številk bi bilo treba okrepiti odziv kazenskega pravosodja na trgovino z ljudmi za izkoriščanje delovne sile.

V tem okviru bi bilo treba nacionalne organe spodbuditi k večjemu združevanju prizadevanj z inšpektorji za delo in/ali socialnimi partnerji ter agencijami EU, zlasti z Europolom, in z Evropskim organom za delo (ELA), v okviru njegovih pristojnosti, za izvajanje usklajenih in skupnih inšpekcijskih pregledov v sektorjih z visokim tveganjem za odkrivanje žrtev in njihovih izkoriščevalcev.

Okrepljeno sodelovanje med ustreznimi organi držav članic in drugimi akterji s pomočjo Evropske platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, ki deluje pod okriljem Evropskega organa za delo, pomaga krepiti strokovno znanje in predstaviti prenosljive prakse, vključno z odkrivanjem žrtev trgovine z ljudmi za izkoriščanje delovne sile.

Spodbujanje razvoja javno-zasebnih pobud pri podjetjih v sektorjih in okoljih z visokim tveganjem, tudi z vključevanjem na regionalni in lokalni ravni, podpira prizadevanja za izboljšanje odkrivanja žrtev trgovine z ljudmi in prijavljanja kaznivih dejanj organom.

V Evropski uniji minimalna pravila za določanje kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in kaznovanje storilcev ter ukrepe za boljše preprečevanje tega pojava in okrepitev zaščite žrtev določa Direktiva (EU) 2024/1712.

Sprejeta je bila leta 2024 z namenom posodobitve Direktive 2011/36/EU, da bi v njeno področje uporabe vključila dodatne oblike izkoriščanja in da bi od držav članic EU zahtevala, da zagotovijo, da se osebe, ki zavestno uporabljajo storitve žrtev trgovine z ljudmi, soočijo s sankcijami.

Nadalje uvaja strožjo kriminalizacijo in zagotavlja močnejša orodja za javne organe za preiskovanje in pregon trgovine z ljudmi ter za zagotavljanje boljše pomoči in podpore žrtvam.
 

Direktiva v 2. členu navaja: 

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so naslednja naklepna dejanja kazniva: novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb, vključno z izmenjavo ali prenosom nadzora nad temi osebami, z uporabo grožnje, sile ali drugih oblik prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti oziroma dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, zaradi izkoriščanja. 
    
2. Ranljivost pomeni položaj, v katerem zadevna oseba nima druge resnične ali sprejemljive možnosti, kakor da pristane na zlorabo. 
    
3. Izkoriščanje vključuje najmanj izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe oseb, prisilno delo ali storitve, vključno s prosjačenjem, suženjstvom ali podobnimi praksami, služabništvom, ali izkoriščanje kriminalnih dejavnosti ali odstranitev organov ali izkoriščanje nadomestnega materinstva, prisilne poroke ali nezakonite posvojitve.
    
4. Soglasje žrtve trgovine z ljudmi o nameravanem ali dejanskem izkoriščanju se ne upošteva, če so bila uporabljena sredstva iz prvega odstavka. 
    
5. Kadar ravnanje iz prvega odstavka tega člena vključuje otroka, se obravnava kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, četudi ni bilo uporabljeno nobeno od sredstev iz odstavka 1. Ta odstavek se ne uporablja za izkoriščanje nadomestnega materinstva iz odstavka 3, razen če je nadomestna mati otrok.
    
6.  Za namene te direktive je otrok vsaka oseba, ki ima manj kot 18 let.