Posebno varstvo pred odpovedjo

Zakon o urejanju trga dela določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti oseba, ki je postala brezposelna po svoji krivdi ali volji. Kot prenehanje pogodbe o zaposlitvi po krivdi ali volji osebe se šteje tudi prenehanje zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo posebno varstvo pred odpovedjo (tako imenovane zaščitene kategorije), kadar delavec za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.

Zakon o delovnih razmerjih (od 112. do 116. člena) določa posebno pravno varstvo pred odpovedjo za tako imenovane zaščitene kategorije delavcev, ki so:

1. predstavniki delavcev, 
2. delavci pred upokojitvijo, 
3. nosečnice in starši,
4. invalidi in
5. odsotni zaradi bolezni. 
    

Kakšna je zaščita delavcev, za katere velja posebno varstvo pred odpovedjo?

1. Predstavniki delavcev

112. člen Zakona o delovnih razmerjih

Članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, razen če:

• pri poslovnem razlogu delavec odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali
• gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca.

Varstvo pred odpovedjo traja ves čas opravljanja njihove funkcije in še 1 leto po njenem prenehanju.

2. Delavci pred upokojitvijo

114. člen Zakona o delovnih razmerjih

Delodajalec delavcu pred upokojitvijo brez njegovega pisnega soglasja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Navedeno velja za:

• delavce, ki so dopolnili starost 58 let, ali
• delavce, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do 5 let pokojninske dobe.

Varstvo za delavca pred upokojitvijo ne velja: 

• če je delavcem zagotovljena pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
• če je delavcem ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu,
• če delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi kot delavec pred upokojitvijo, 
• pri uvedbi postopka prenehanja delodajalca.

3. Nosečnice in starši

115. člen Zakona o delovnih razmerjih

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi:

• delavkam v času nosečnosti,
• delavkam, ki dojijo otroka do prvega leta starosti, in
• staršem v času izrabe starševskega dopusta v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

Delodajalec v tem obdobju prav tako ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavcu v tem obdobju ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.

Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved, ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca (npr. zaradi stečaja).

4. Invalidi

116. člen Zakona o delovnih razmerjih

Delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi:

• zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in
• iz poslovnega razloga

v primerih in pod pogoji, ki so določeni s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov.

Delodajalec, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe, je dolžan delavca – invalida pisno obvestiti o nameravani redni odpovedi. Ravno tako je pred odpovedjo dolžan pri Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi začeti postopke za ugotavljanje podlage za odpoved brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi invalidom. 

Komisija na podlagi pridobljene dokumentacije poda mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ga posreduje delodajalcu in delavcu – invalidu.

Brez mnenja Komisije delodajalec ne sme podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 

5. Odsotni z dela zaradi bolezni

116. člen Zakona o delovnih razmerjih

Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in so delavci ob izteku odpovednega roka odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, jim preneha delovno razmerje z iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, najkasneje pa z iztekom 6-ih mesecev po izteku odpovednega roka.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti je delavcu v bolniške staležu lahko podana in vročena, teče tudi odpovedni rok, delovno razmerje pa preneha, ko se delavec vrne na delo oziroma ko bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa z iztekom 6-ih mesecev po izteku odpovednega roka.