Prihodnost trga dela bo temeljila na kompetencah, ne zgolj na izobrazbi

Kompetence postajajo vse pomembnejše pri zaposlovanju

Aleksandra Terplan, koordinatorka pisarn za delodajalce v Kranju, je predstavila aktivnosti Zavoda v okviru pisarne za delodajalce. Poudarila je, da delodajalce vse bolj spodbujajo k navajanju konkretnih kompetenc v objavah prostih delovnih mest, saj tako lažje najdejo ustrezne kandidate. V pripravi je tudi nova aplikacija za objavo prostih delovnih mest, v kateri bodo kompetence še bolj izpostavljene, kar bo omogočilo hitrejše in učinkovitejše povezovanje med delodajalci in kandidati.

Podpora delodajalcem in zaposlenim po zaposlitvi

Anita Troha Ferjančič, sodelavka projekta Krepitev mreže pisarn za delodajalce, je predstavila dve pilotni storitvi – pozaposlitveno podporo in kreiranje inkluzivnih delovnih mest. Namen prve storitve je zmanjševanje fluktuacije zaposlenih v prvih mesecih po zaposlitvi s strokovno podporo svetovalcev Zavoda delodajalcem in zaposlenim. Druga storitev spodbuja prenos podpornih nalog na dodatne sodelavce, s čimer se razbremeni strokovni kader in poveča učinkovitost organizacij.

Programi za razvoj kompetenc prinašajo merljive rezultate

Sabina Špehar Pajk je nato spregovorila o programih Zavoda, ki so namenjeni izobraževanju, usposabljanju in subvencioniranemu zaposlovanju. Izpostavila je, da programi pomembno prispevajo k pridobivanju novih znanj, kompetenc in večji zaposljivosti posameznikov. Predstavila je tudi razvoj mikrodokazil kot prihodnjega načina potrjevanja znanj, pridobljenih na krajših usposabljanjih. Ob tem je poudarila pomen digitalnih in zelenih kompetenc ter nujnost vključevanja v vseživljenjsko učenje celotnega potenciala delovne sile zaradi demografskih sprememb.

Kompetence so ključna konkurenčna prednost posameznika

Drugi del dogodka je zaznamoval še panelni pogovor. 

Samostojna podjetnica Maša Ribnikar Kajtner iz podjetja Coaching4me, je poudarila, da prav kompetence pogosto odločajo med kandidati s podobno izobrazbo in delovnimi izkušnjami. Tako bodo zaposleni dobri in varni na delovnem mestu.  Predstavila je pomen osebnostnih, socialnih, kognitivnih in digitalnih kompetenc ter izpostavila, da so kompetenčni modeli učinkovito orodje za razvoj zaposlenih in organizacij.

Andreja Hlišč, direktorica Zbornice Elektroindustrije, je predstavila publikacijo o prihodnjih kadrovskih potrebah v proizvodnih podjetjih. Publikacija vsebuje 13 profilov prihodnosti in opredeljuje tako splošne kot specifične kompetence, ki jih bodo podjetja potrebovala v prihodnjih letih, medtem ko je Tjaša Polc, direktorica Zasavske gospodarske zbornice in predstavnica SRIP MatPro, poudarila pomen sodelovanja med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom ter vseživljenjskega učenja. Ob tem je izpostavila, da številna podjetja še vedno potrebujejo podporo pri prepoznavanju in načrtovanju kompetenc, ki jih bodo potrebovala v prihodnje, takšno podporo pa jim zagotavljajo gospodarske zbornice.

Miti in realnost: kaj je pokazala razprava?

• 1. MIT: Specialist ima boljšo prihodnost na trgu dela kot generalist.

Mit ni bil potrjen. Razprava je pokazala, da največjo vrednost predstavljajo posamezniki, ki združujejo strokovno znanje s širšimi kompetencami – t. i. specialni generalisti.

• 2. MIT: ZRSZ pri posredovanju kandidatov ne posveča dovolj pozornosti kompetencam brezposelnih.

Mit ni bil potrjen. Zavod kompetence vse bolj sistematično vključuje v postopke posredovanja kandidatov in razvija nova orodja za še boljše ujemanje kandidatov z delovnimi mesti.

• 3. MIT: Za razvoj kompetenc zaposlenih podjetje ne potrebuje kompetenčnega modela.

Mit ni bil potrjen. Kompetenčni model predstavlja pomemben okvir za razvoj zaposlenih, načrtovanje kadrovskih aktivnosti in strateško usmerjanje organizacije.

• 4. MIT: Naložba v razvoj kompetenc zaposlenih se povrne šele v nekaj letih.

Mit ni bil potrjen. Učinki razvoja kompetenc se pogosto pokažejo že kratkoročno skozi boljše sodelovanje, večjo produktivnost in manj konfliktov.

• 5. MIT: Največji učinek dosežemo, če razvoj kompetenc povežemo z realnimi delovnimi nalogami.

Mit je bil potrjen. Ciljno usmerjena usposabljanja, povezana s konkretnimi potrebami zaposlenih in organizacije, prinašajo največje rezultate.

• 6. MIT: Kompetence je mogoče zanesljivo izmeriti in objektivno oceniti.

Mit je bil delno potrjen. Nekatere kompetence, predvsem digitalne, lahko merimo z različnimi orodji, popolnoma objektivno vrednotenje vseh kompetenc pa ostaja zahtevno.

• 7. MIT : Obstajajo kompetence, ki so skupne vsem profilom in pomembne za uspešno delo.

Mit je bil potrjen. Med njimi so komunikacija, sodelovanje, prilagodljivost in sposobnost učenja.

• 8. MIT: Tehnične kompetence bodo prevladale nad mehkimi veščinami.

Mit ni bil potrjen. Mehke veščine ostajajo ključne in bodo v prihodnosti še pomembnejše ob tehnoloških spremembah.

• 9. MIT: Umetna inteligenca in robotizacija jemljeta delovna mesta.

Mit ni bil potrjen. Tehnologije spreminjajo vsebino dela in ustvarjajo nove potrebe po znanjih, ne pomenijo pa nujno zmanjšanja zaposlitvenih možnosti.

• 10. MIT: Zaradi umetne inteligence bodo tehnične kompetence pomembnejše od vseh drugih.

Mit ni bil potrjen. Poleg tehničnih znanj bodo odločilnega pomena tudi kritično razmišljanje, komunikacija, sodelovanje in prilagodljivost.

• 11. MIT:  Najpomembnejše postajajo hibridne kompetence.

Mit je bil potrjen. Organizacije vse bolj potrebujejo posameznike, ki združujejo strokovno znanje, digitalne veščine in sposobnost sodelovanja.

• 12. MIT: Zaposlene je težko usmeriti v pridobivanje novih kompetenc.

Mit je bil delno potrjen. Ključno je, da zaposleni razumejo namen izobraževanja, da imajo za to čas in podporo vodstva.

• 13. MIT: V programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja so vključeni pretežno mladi do 29. leta.

Mit ni bil potrjen. Največ udeležencev prihaja iz starostne skupine med 30. in 50. letom starosti, mladih pa je 19 %.

• 14.MIT:  ZRSZ je glavna institucija, ki mora poskrbeti za kompetentne posameznike na trgu dela.

Mit ni bil potrjen. Razvoj kompetenc je skupna odgovornost Zavoda, izobraževalnih ustanov, delodajalcev, zbornic in posameznikov.

• 15. MIT: Podjetja v Sloveniji imajo dovolj znanja in podpore za hitro učenje in prilagajanje.

Mit je bil delno potrjen. Podpore je danes več kot kadarkoli prej, številna mala in srednja podjetja  potrebujejo dodatno pomoč.

Pozitivni odzivi udeležencev ob zaključku

Razprava je pokazala, da prihodnost trga dela ne bo temeljila zgolj na strokovnem znanju, temveč predvsem na sposobnosti nenehnega učenja, prilagajanja in povezovanja različnih kompetenc. Udeleženci so dogodek pohvalili in ocenili kot koristno priložnost za izmenjavo pogledov in dobrih praks ter se strinjali, da bodo uspešne organizacije tiste, ki bodo enakovredno vlagale v tehnologijo in razvoj ljudi ter pri tem gradile močna partnerstva med gospodarstvom, izobraževanjem in institucijami trga dela. 

Dogodek je moderirala naša sodelavka Vanja Nardin Ukmar iz projekta Krepitev mreže pisarn za delodajalce.

Evropski socialni sklad Plus

Dogodek je organizirala naša Območna služba Kranj v okviru projekta Krepitev mreže pisarn za delodajalce, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Plus.