Ko zjutraj odprete oči, poglejte v barvah!

Pravi, da je bilo to njeno poslanstvo, ki jo je izpolnilo v vseh ozirih.

»To je bil moj dan in moja noč. To je bilo veselje ob zavedanju, da bom jutri spet odprla vrata vrtca in da se bodo otroci ponovno veselo stisnili v moj objem …«

Velika sprememba

Ko  je morala vrtec zapreti, se ji je porušil svet. Ugasnila je njena lučka vsakodnevnega srečnega odhoda v službo, predanega dela in prijetne utrujenosti ob odhodu domov, saj je bil njen dan zaradi vsega naštetega uspešen in izpopolnjen. Začelo se je drugačno obdobje njenega življenja.

»Pri zavodu za zaposlovanje me je prijavil stečajni upravitelj kot brezposelno iskalko zaposlitve. To je bila moja najtežja izkušnja v življenju, kar zadeva delovno kariero, saj sta se zrušili moja samopodoba in samozavest. Znašla sem se v težki finančni situaciji. V mojih letih ostati brez službe, pri čemer sem še invalidka III. kategorije, je res položaj, ki ga ne bi privoščila nikomur,« iskreno prizna.

Dobro sodelovanje z Zavodom

Sogovornica v nadaljevanju pojasni, da se ji je v času, ko je bila še delodajalka, vedno zdelo najbolj pametno in varno, da je nov delovni kader iskala pri zavodu za zaposlovanje. Pravi, da zato, ker ima Zavod strokovno usposobljene svetovalce in bazo razpoložljivih iskalcev zaposlitve po področjih in po kriterijih, ki jih kot delodajalec želiš dobiti.

»Moram reči, da sem imela vsa leta čudovito, res strokovno in najboljšo svetovalko! Pomagala mi je pri izbiri in me usmerjala glede možnosti zaposlovanja izbranih kandidatov, kar se je nanašalo tudi na možnost črpanja evropskih sredstev. Slednje je meni kot delodajalki neprofitne dejavnosti veliko pomenilo.«

Razložila je, da je vse kandidate tudi zaposlila ali pa jih s pomočjo programa aktivne politike zaposlovanja Usposabljanje na delovnem mestu pripravila za strokovni izpit, ki v vzgoji in izobraževanju odpira vrata do zaposlitve.

»Nikoli mi ni bilo žal, da sem se pri iskanju novih zaposlenih odločila sodelovati z Zavodom. To bi kot delodajalka vedno ponovila!«

Odločitev za prekvalifikacijo

Ko se je situacija spremenila in je Mirjam postala iskalka zaposlitve, se je ponovno obrnila po strokovno pomoč na Zavod. Tudi v tem primeru ni bila razočarana, saj se je njena nova svetovalka trudila, da ji glede na njena leta in invalidnost pomaga pri iskanju nove zaposlitve.

»Ker mi v življenju nikoli ni bilo težko delati različna dela in ker vsako delo spoštujem, sem se odločila, da se prekvalificiram oziroma opravim izobraževanje NPK za področje varnostnika, ker je to profil poklica, ki je na trgu dela iskan, čeprav finančno podhranjen. Vendar sem imela s tem možnost, da se zaposlim, ne pa stagniram doma ali sem odvisna od neke socialne pomoči in se izgovarjam, da mi ponujena dela ne odgovarjajo,« pove in doda: »Tukaj bi se morali vsi, ki to počnejo, malo zamisliti, ali je to prav oziroma kako to lahko moralno opravičijo sami pri sebi …« 

Želja po izobrazbi in novemu znanju

Glede na reference je Mirjam pričakovala večji odziv delodajalcev, vendar pravi, da se je sočasno morala posuti tudi s pepelom let in invalidnosti …

»Napisala sem približno 150 vlog, pošiljala CV-je, odgovor pa sem dobila od štirih podjetij, ki so se mi zahvalila za ponudbo, ki jim ni odgovarjala. Pripravljena sem bila delati tudi ob tekočem traku, vendar sem bila zaradi previsoke stopnje izobrazbe neprimeren kandidat. Prijavljala sem se na delovna mesta, kjer bi zaradi svoje dobre sposobnosti organizacije delovnega teama zagotovo pridala novo kvaliteto novemu delodajalcu, pa nisem bila izbrana, ker sem prestara in še invalidka. Govorila sem si, da nisem prestara in nisem invalidka, kakor se slabšalno sliši! Sposobna sem dobro, odgovorno delati, samo dajte mi možnost, da se vam predstavim!« 

Invalidnosti je po njenem mnenju veliko več, kot si morda marsikdo predstavlja.

»Jaz imam samo to omejitev, da ne smem dvigniti več kot pet kilogramov. Sem zato odpisana? Ne, nisem! Moj intelekt deluje na polno in nisem še rekla zadnje, kar zadeva izobraževanje in iskanje novih znanj, ki me v življenju še zanimajo.«

Rešitev je vključitev v program NPK

S svetovalko sta se dogovorili, da je smiselna vključitev v Nacionalno poklicno kvalifikacijo – program varnostnika, kar bo vodilo do zaposlitve.

»Vsakršno novo znanje ali izobraževanje mi predstavlja nov vir informacij v smislu globalnega, permanentnega izobraževanja. Pred časom sem samoplačniško naredila tudi NPK – socialni oskrbovalec in ni mi žal, ker sem se naučila veliko novega, predvsem pa pridobila vsa tista znanja, ki jih bom kadar koli v življenju še lahko uspešno uporabila.«

Glede tega, da se je odločila za prekvalifikacijo v programu varnostnika, ni imela nikoli predsodkov, saj o tem poklicu ni nikoli razmišljala slabšalno.  

Mirjam še pojasni, da je celotno izobraževanje potekalo na visokem strokovnem nivoju v organizaciji podjetja Čas in da so imeli profesorji izreden posluh za vse slušatelje, da jim je bila snov predstavljena na način, da nihče s predavanj ob posameznih sklopih učnega načrta ni odšel nezadovoljen ali z neko nejasno sliko
 

Dinamično v novem poklicu

Sogovornica ni sicer nikoli razmišljala, da bo delo varnostnice njen nov poklic, saj je pričakovala, da se bo upokojila na svojem področju dela.

»Sicer pa me delo veseli, saj sem v stiku tako z zaposlenimi kot s strankami, ki potrebujejo storitve Zavoda. Delo varnostnika na recepciji ni samo to, da sediš za delovnim pultom in pozdravljaš mimoidoče, pač pa je to veliko več. Poznati moramo delovni proces, zaposlene na posameznih oddelkih, pravilno usmerjati stranke glede na njihove potrebe, skrbeti za red in hišna pravila, sedaj ob koronavirusu pa skrbeti še za upoštevanje vseh pravil, ki se nanašajo na preventivno in varno uporabo zaščitnih sredstev vseh prisotnih v objektu. Težko bi tudi opredelila delovno rutino, saj vsak dan poleg rednih obveznosti prinese kaj novega, predvsem dinamiko strank.«

Pozitivnost in optimizem

Na vprašanje, kako zelo je za dobro vzdušje na delovnem mestu pomemben kolektiv, Mirjam odgovarja, da pozitivna klima v kolektivu pomeni največ!

»Zaradi tega rad prideš v službo, veseliš se srečanja s svojimi sodelavci in z veseljem ustvarjaš delovni dan.«

Mirjam se je znašla pri zavodu za zaposlovanje kot delodajalka in kot brezposelna. Zdaj je pri Zavodu zaposlena. Večkrat poudari, da je bila vedno zadovoljna z našimi storitvami in da se dandanes počuti kot enakopraven član družine. Tudi ob bolj turbulentnih dneh ostaja optimist.

»V vsakem slabem vidim nekaj dobrega, saj se na ta način največ naučiš za prihodnost.«

Vsakemu, ki se znajde pred prepreko, svetuje:

»Ko zjutraj odprete oči, poglejte v barvah! Življenje in vse v njem ni črno-bela slika, je mavrica barv, ki predstavljajo posamezne korake, ali pa obdobja v naših življenjih. Nikoli ne obupajte in ne prenehajte verjeti vase!«