Skoči do osrednje vsebine

Zaključki mednarodne konference Mobilnost delovne sile v Slovenijo

Z izzivi pomanjkanja delovne sile se soočamo ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Treba se je zavedati resnosti situacije, saj bodo največji izziv za gospodarstvo v prihodnje postale omejitve rasti zaradi pomanjkanja delovne sile, se glasi ena od zaključnih ugotovitev mednarodne konference z naslovom Mobilnost delovne sile v Slovenijo: potrebe, izzivi in prakse.

Dogodek, ki sta ga organizirala Evropski organ za delo (ELA) in Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ), je potekal danes, v torek, 5. marca, v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Na njem se je zbralo okrog 100 predstavnikov javnih zavodov za zaposlovanje iz Slovenije in drugih držav, evropskih institucij in socialnih partnerjev. 

Udeležence konference, ki je ponudila vsebinsko pester program, sta uvodoma nagovorila predstavnika organizatorjev, Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica slovenskega zavoda, in Cosmin Boiangiu, izvršni direktor Evropskega organa za delo. Opisala sta situacijo na trgu dela ter izvedene in načrtovane aktivnosti obeh institucij pri reševanju izzivov delovne mobilnosti in migracij.

Cosmin Boiangiu je poudaril pomen pravične mobilnosti, za katero si prizadeva tudi Evropski organ za delo, povezovanja socialnih partnerjev in njihove močne navzočnosti na dogodku, kot tudi pomen krepitve vezi z državami Zahodnega Balkana. Opozoril je na naraščajočo skrb zaradi poglabljanja neskladij na evropskem trgu dela in s tem povezanega pomanjkanja delovne sile, pri tem pa navedel nekatera orodja, ki nam lahko pomagajo pri reševanju izzivov strukturnih neskladih in pospeševanju delovne mobilnosti v Evropi. Ravno tako je treba pritegniti delavce iz tretjih držav ter zagotoviti enakost, stabilnost in zaščito pravic na področju dela, kar pomeni tudi popolno spoštovanje pravic tujih delavcev po njihovem prihodu v EU.

»Čeprav smo v zadnjem času izvedli številne aktivnosti na področju zaposlovanja in dela tujcev, še ne moremo biti zadovoljni z nivojem spoštovanja pravic delavcev, zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev in plače, kar je nujno zagotoviti, če ne želimo kot družba izgubiti v globalni bitki za kadre. Kot navaja Evropska komisija, sta pomanjkanje delovne sile ter zmanjševanje in staranje prebivalstva EU velika grožnja gospodarstvu in dolgoročni konkurenčnosti EU. Demografske spremembe vplivajo na pomanjkanje delovne sile, zato prihaja do ozkih grl v gospodarstvu. Zakonite migracijske poti v EU lahko pripomorejo k zapolnjevanju prostih delovnih mest, hkrati pa koristijo tudi državam izvora,« je v pozdravnem nagovoru povedala Greta Metka Barbo Škerbinc.

Luka Mesec, minister za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, ki smo ga gostili v eni od panelnih razprav, je v svojem nastopu osvetlil različne zorne kote migracij. Pri tem je izpostavil, da so tuji delavci dandanes nepogrešljiva delovna sila, od katere je odvisno vse več dejavnosti v gospodarstvu, kot tudi v javnem sektorju. Med drugim je napovedal nadaljnjo krepitev inšpekcije za delo in njene nadzorne naloge, vzpostavitev registra podjetij, ki kršijo zakonodajo, ter sklepanje novih dvostranskih sporazumov o zaposlovanju in socialni varnosti z državami izven EU. Spregovoril je o načrtovanih zakonskih spremembah na področju zaposlovanja in dela tujcev, z namenom ustreznejše ureditve delovnih migracij, posebej pri zaposlovanju višje kvalificirane delovne sile. 

»Prav vsak od nas ima nalogo, ki jo mora opraviti, da se bodo delavci, ki so že v Sloveniji, in tuji delavci, ki šele prihajajo in jih nujno potrebujemo, pri nas v Sloveniji in v Evropi počutili sprejete,« je med predstavitvijo zaključnih ugotovitev dogodka povedala Polona Grobelnik Jurjovič, nacionalna uradnica za zvezo pri Evropskem organu za delo. Ravno tako je poudarila zelo pomembno vlogo sindikatov in nevladnih organizacij pri vnaprejšnjem informiranju delavcev migrantov o njihovih pravicah in obveznostih. 

Kot je pojasnila, so delodajalci pomembni zaradi ustvarjanja ugodnega delovnega okolja, v katerem bodo delavci motivirani in zadovoljni in bodo čutili pripadnost kolektivu. Nadaljevala je, da Evropska unija, država Slovenija in državni organi lahko le s skupno politiko pripomorejo k rešitvi situacije, v kateri smo se znašli. Treba je sprejeti in tudi ustrezno izvajati politike, ki bodo omogočile, da se delavci migranti s svojimi družinami čim lažje in hitreje vključijo v novo okolje. To pomeni učinkovito migracijsko in integracijsko politiko ter zakonitost migracij. 

Nujna je vloga organov nadzora, ki se morajo povezovati s podobnimi organi v drugih državah članicah, saj skozi Slovenijo v osrčju Evrope potekajo številni migracijski tokovi. Evropski organ za delo (ELA) med seboj povezuje posamezne organe držav članic in jim pomaga, da lažje opravljajo svoje delo.

Primanjkljaj kadrov je realnost v različnih poklicih, dejavnostih in na vseh ravneh spretnosti. Zato so delovne migracije nujno potrebne, saj pomembno dopolnjujejo ostale aktivnosti, ki prispevajo k preprečevanju negativnih posledic pomanjkanja delovne sile. Ustrezen zakonodajni okvir, skupen pristop socialnih partnerjev ter vključujoče in varno okolje za delavce migrante so pri tem bistveni, pomembno podporo pomeni tudi aktivna vloga EU, je med predstavitvijo glavnih ugotovitev konference dejala Živa Štiglic, strokovna sodelavka na področju mednarodnega sodelovanja Zavoda RS za zaposlovanje.

Migracije so večplastno vprašanje, zato je treba upoštevati širšo sliko, ki zajema tudi kakovost delovnih mest in ustrezno stanovanjsko politiko, vse do poudarkov, ki so bili izraziteje izpostavljeni v drugem delu konference in so se nanašali na nujnost zmanjševanja administrativnih ovir pri zaposlovanju tujih delavcev ter pomen njihove kulturne integracije v novo okolje. 

Mednarodni dogodek, ki ga je moderirala Tanja Podobnik Zec, višja svetovalka za odnose z javnostmi pri slovenskem zavodu za zaposlovanje, sta obogatili dve panelni razpravi. V prvi, namenjeni ustvarjalcem politik in socialnim partnerjem, so sodelovali Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Milan Brglez, poslanec v Evropskem parlamentu, Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta ter Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Zanimiv pogovor med gosti je usmerjal Sandi Meke, vodja Centralne pisarne za delodajalce pri Zavodu RS za zaposlovanje. 

Gostje druge panelne razprave, posvečene čezmejnim izzivom zaposlovanja, pa so bili: Samir Zuko, nacionalni strokovnjak iz Agencije za zaposlovanje Bosne in Hercegovine, Ante Lončar, generalni direktor hrvaškega zavoda za zaposlovanje, Anka Rode, vodja področja delovnih migracij pri slovenskem zavodu za zaposlovanje, Alexander Gärtner, svetovalec EURES pod okriljem avstrijskega zavoda za zaposlovanje, in Martin Claus, vodja evropskih mrež za mobilnost pri nemški zvezi agenciji za zaposlovanje. Pogovor je povezoval Federico Pancaldi, vodja Sektorja za sodelovanje in nacionalne uradnike za zvezo pri Evropskem organu za delo. 

V zaključnem delu konference so nastopile Janja Romih z Ministrstva za solidarno prihodnost, Irene Mandl, vodja Enote za informacije in EURES pri Evropskem organu za delo, Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, in Nicole Clobes, svetovalka pri Svetovnem združenju javnih zavodov za zaposlovanje (WAPES). V eni od predstavitev je bil omenjen preplet dejavnikov, zaradi katerih nastajajo neskladja na trgu dela. Vrsta držav in njihovih javnih zavodov za zaposlovanje se sooča z zelo podobnimi izzivi, ki so povezani s pomanjkanjem delovne sile in delovno mobilnostjo, omenjene izzive pa si prizadevajo reševati na različne načine. 

Pri tem so bili posebej izpostavljeni meddržavni sporazumi, kot tudi sporazumi o partnerskem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje, ter vloga javnih zavodov za zaposlovanje pri usposabljanju, dousposabljanju in preusposabljanju kandidatov, ob sočasnem zagotavljanju podpore delodajalcem in sodelovanju z njimi. Prav tako je bila omenjena podporna vloga veleposlaništev in konzulatov pri integraciji delavcev migrantov v prihodnosti. 

Četudi imamo na desetine poklicev, ki jih močno primanjkuje praktično v vseh evropskih državah, je ena od bistvenih ugotovitev konference, da možnosti za delovno mobilnost v okviru EU še vedno niso povsem izčrpane. Tako bi Slovenija, kot je pokazala analiza presežkov in primanjkljajev na trgu dela v državah članicah, lahko zapolnila nekatere vrzeli na primer s pomočjo delavcev iz Romunije in Slovaške. 

Med potekom konference sta Ivan Barbalić, direktor Agencije za delo in zaposlovanje Bosne in Hercegovine, ter Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica slovenskega zavoda, slovesno podpisala tudi dogovor o partnerskem sodelovanju, ki bo na podlagi okrepljene medsebojne izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks pripomogel k reševanju izzivov, s katerimi se na trgu dela soočata obe instituciji. 
 

Oglejte si niz fotoutrinkov s konference ...

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava

Hvala za vaš odziv.

Ste našli informacije, ki ste jih iskali? DA NE