Več kot le zaposlitev: soustvarjanje vključujočega trga dela

Dogodek v slovenskem in angleškem jeziku, z zagotovljenim simultanim prevajanjem, je povezal predstavnike domačih in tujih partnerskih ustanov in organizacij, med povabljenimi pa je bila tudi skupina migrantov, ki so se udeležili projektnih aktivnosti v Sloveniji.

Kompleksnih vprašanj migracij ne more rešiti ena sama institucija

»Veseli me, da smo danes na enem mestu zbrali toliko različnih institucij in organizacij, ki jih povezuje skupno vprašanje: kako ljudem, ki prihajajo v Slovenijo zaradi dela, zagotoviti ne samo zaposlitev, ampak varno, dostojno in vključujočo pot na trg dela in v družbo. Že naslov današnje konference nosi pomembno sporočilo: zaposlitev je več kot samo zaposlitev. Delo je seveda vir dohodka, vendar za človeka pomeni veliko več. Pomeni samostojnost, dostojanstvo, občutek pripadnosti in možnost, da aktivno sodeluje v družbi. 

Za nekoga, ki pride v novo državo, je zaposlitev pogosto tudi eden najpomembnejših korakov na poti k novemu življenju. Prav zato na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje vključevanja tujcev na trg dela ne razumemo zgolj kot zapolnjevanja prostih delovnih mest, čeprav je to izjemno pomembno zaradi demografskih trendov v Sloveniji, pomanjkanja usposobljenih kadrov, potreb gospodarstva in javnega sektorja. Razumemo ga predvsem kot vprašanje ljudi,« je v uvodnem nagovoru vsem zbranim povedala Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje.

Slovenski zavod za zaposlovanje in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sta partnerja projekta LABOUR-INT III na evropski ravni. Zavod kot osrednja ustanova na trgu dela, v sodelovanju z nacionalnimi partnerji in deležniki, izvaja projekt LABOUR-INT III v Sloveniji, v sklopu katerega je bila organizirana tudi omenjena zaključna konferenca z naslovom Več kot le zaposlitev: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje soustvarja vključujoč trg dela.

Navzoče na konferenci sta uvodoma pozdravila tudi:

• Valeria Ronzitti, generalna sekretarka SGI Europe – organizacije, ki na ravni EU zastopa izvajalce javnih storitev splošnega pomena in vodi projekt LABOUR-INT III, ter
• Giulio Romani, sekretar ETUC – Evropske konfederacije sindikatov, ki je partner projekta LABOUR-INT III na evropski ravni.

»Vsak migrant je oseba, posameznik s svojo družinsko zgodovino. Ob prihodu v novo državo ne ve, kako naj se integrira, ne pozna postopkov in zakonodaje, počuti se izgubljenega,« je dejala dr. Farida Bena, zunanja strokovna sodelavka projekta LABOUR-INT III. 

Pri tem je poudarila, da mora migracijska politika podpirati dolgoročno integracijo ter ponuditi strukturne rešitve za strukturne probleme.

Takšne skupine doslej še niso imeli

Rezultate projekta LABOUR-INT III v Sloveniji, ki si prizadeva izboljšati zaposlitvene možnosti državljanov tretjih držav, je predstavila Sonja Šarac, koordinatorka projekta pri Zavodu RS za zaposlovanje. Pri tem je izpostavila, kako pomembno je, da migranti prejmejo verodostojne informacije. Svojo predstavitev je pospremila in podkrepila s sočasnim prikazom precej obsežnega vizualnega gradiva, ki je nastalo v projektnih aktivnostih.

»Med letoma 2024 in 2026 smo izvedli deset delavnic za migrante po Sloveniji, po Zavodovih območnih službah, na katerih je sodelovalo 363 udeležencev, med njimi 61 % žensk. Na vsaki delavnici je nastopilo devet do deset predavateljev, ravno tako tudi gostje – dvanajst priseljencev iz različnih držav, ki so z nami delili svoje življenjske zgodbe in izkušnje z integracijo.«

»Z nacionalno konferenco leta 2025 v Ljubljani so bili postavljeni temelji za projektno sodelovanje z vsemi deležniki – javnimi institucijami, nevladnimi organizacijami, sindikati, zbornicami – v skupni nacionalni mreži, poimenovani globalna učilnica. Podpisanih je bilo šestnajst dogovorov o sodelovanju, mreži pa se je pridružila tudi Zavodova Infotočka za tujce.«

S pomočjo članic mreže Global Classroom so v projektu poiskali priseljence, ki so jih vključili v dvomesečno usposabljanje za NPK Socialnega oskrbovalca na domu, pod vodstvom strokovnih predavateljev Javnega zavoda Cene Štupar. Slednji so z navdušenjem povedali, da takšne skupine doslej še niso imeli. Bilo je štirinajst visoko motiviranih udeležencev. Devet med njimi jih je dobilo priložnost dela v socialni oskrbi, dva pa že delata na drugih področjih.

»Današnja zaključna konferenca je zadnja v nizu projektnih aktivnosti LABOUR-INT III v Sloveniji. Trajnejšo povezanost članic mreže Global Classroom želimo ohraniti tudi po koncu projekta. K uresničevanju tega cilja bo pripomogel izdelani plakat – prikazuje namreč logotipe vseh članic mreže globalne učilnice, skupaj s QR-kodo do povezave z objavljenimi kontaktnimi podatki članic, ki bodo pomagale pri različnih težavah migrantov,« je sklenila Sonja Šarac.

Širše družbeno soglasje za nov pristop

V prvi konferenčni panelni razpravi, ki jo je usmerjala dr. Romana Zidar, specialistka za Slovenijo pri predstavništvu UNHCR za Srednjo Evropo, so o trenutnem stanju z nacionalne perspektive globalne učilnice spregovorili:

• Aleksander Vojičić, v. d. direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje pri Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport (MDSŠ),
• Primož Jamšek, vodja Sektorja za integracijo pri Uradu Vlade za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM),
• Matija Drmota, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS), in
• dr. Maja Breznik, raziskovalka pri Mirovnem inštitutu (MI).

Aleksander Vojičić (MGDŠ) je, v navezavi na dolgoročnejšo analizo razmer na trgu dela in vprašanje delovnih migracij, predstavil nov, celovit pristop (politika talentov in razvoja Slovenije), katerega cilj je ustvariti družbo, ki bo lahko prepoznala, razvijala in obdržala domače in tuje talente. Kot je dejal, takšen pristop potrebuje širši družbeni konsenz, ki bi moral temeljiti na več stebrih:

• aktiviranje domačega prebivalstva (brezposelnih) in krepitev vseživljenjskega učenja (dokvalifikacije, prekvalifikacije ipd.),
• avtomatizacija, robotizacija in digitalne tehnologije, predvsem kot dopolnitev sedanjih delovnih procesov, kar bo omogočilo dvig družbene produktivnosti,
• priprava gospodarstva za visoko kvalificirane kadre, izboljšanje povezovanja z izobraževanjem in okrepitev ustreznega nadzora na terenu. Tuji delavci, ki predstavljajo približno 16 % delovno aktivnega prebivalstva, ta delež pa bo v prihodnje še narasel, glede na sedanjo strukturo slovenskega gospodarstva zapolnjujejo predvsem vrzeli na nižje plačanih delovnih mestih.

Matija Drmota (ZZZS) je opozoril, da v Sloveniji ne bomo imeli samo kakovostnih delovnih mest, na katerih bo zaposlena samo visoko izobražena delovna sila, temveč bomo še naprej potrebovali tudi nižje kvalificirano delovno silo, ki mora imeti zagotovljene ustrezne delovne pogoje in plačilo za opravljeno delo. Tuji delavci prihajajo iz drugačnih kulturnih okolij, zato je naša naloga, da jih sprejmemo in jim pomagamo pri integraciji, saj so v slabšem položaju kot domači delavci. Ravno tako je navedel potrebo po okrepitvi inšpekcije, uvedbi postopkov mediacije in brezplačne pravne pomoči za tuje delavce.

Dragocena izmenjava izkušenj in pogledov z različnih perspektiv

Druga panelna razprava vsebinsko bogate zaključne konference LABOURINT III je bila posvečena izmenjavi mednarodnih in evropskih perspektiv in izkušenj, vodila pa jo je Sandra Paola Alvarez, specialistka za globalne teme pri Mednarodni organizaciji za migracije (IOM). 

Sodelovali so:

• Daniela Zampini, specialistka za zaposlovanje pri Mednarodni organizaciji dela (ILO),
• Salazs Lengyel, vodja sektorja za informacije in EURES pri Evropskem organu za delo (ELA),
• Jan Busch, vodja oddelka pri nemškem zveznem Ministrstvu za delo in socialne zadeve,
• Jasmin Redžepović, sekretar za izobraževanje in direktor za politike pri Globalni sindikalni federaciji za gradbeništvo, ter
• prof. dr. Mehmet Akif Kirecci, namestnik predsednika turške nacionalne komisije za UNESCO; strokovnjak za geopolitiko Fakultete za politične vede Univerze v Ankari.

V zaključni razpravi konference so svoje poglede na ključne temelje bolj vključujoče družbe izpostavili predstavniki:

• Društva Ključ,
• Mednarodne organizacije za migracije Slovenija (IOM Slovenija),
• Centra za izobraževanje Javnega zavoda Cene Štupar,
• Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti  (ZRC SAZU) in
• Zavoda Pandorina pot.

Uspešno izvedena zaključna konferenca je tako znova potrdila, da projekt LABOUR-INT III, ki ga financira Evropska komisija – Generalni direktorat za migracije, pomeni pomemben evropski prispevek k razvoju vključujočega trga dela in krepitvi medkulturnega dialoga tudi v Sloveniji.