Uspešno izveden strokovni panel o medkulturnem zaposlovanju

Priložnost za povezovanje

V uvodu je vodja Območne službe Maribor Bernard Memon poudaril pomen takšnih srečanj, saj predstavljajo priložnost za povezovanje različnih deležnikov in razvoj bolj vključujočega trga dela. Postavil je vprašanje, ali smo res do sedaj naredili dovolj na področju varnostne politike, integracije, zakonodaje v Sloveniji in na področju celotne EU.

»Potrebno in pomembno je celostno pristopiti k zadevi in vključiti vse institucije, da bi lahko ustvarili prijetno delovno-socialno okolje za vse.«

Predstavil je tudi aktualne podatke o prisotnosti tujcev na regionalnem trgu dela: v prvih štirih mesecih leta 2025 je bilo izdanih 441 delovnih dovoljenj ter 811 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Največ tujcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Srbije, medtem ko se med državami izven Evrope izstopajo Indija, Bangladeš in Kitajska. Delodajalci jih najpogosteje zaposlujejo v gradbeništvu, proizvodnji, prometu, gostinstvu in trgovini. 
 

Predstavitev strategije

Primož Jamšek iz Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je govoril o strategiji, ki je bila prvič sprejeta v Republiki Sloveniji (prej je bila del integracijske strategije) ter je nastala z medresorskim sodelovanjem. V njej je veliko poudarka na jezikovni integraciji, izobraževanju, integraciji v lokalno okolje in pristojnosti lokalne skupnosti.

»Situacija nas sili, da smo na tem področju aktivni. Pomembno pa je tudi, koliko tujci sami delajo na tem, da so prepoznani in da vedo, da lahko opozorijo na morebitno kršenje njihovih pravic in da se počutijo varni, zaželeni.«

Sogovornik meni, da kot družba gledamo na tujce zelo različno, a izkušnje kažejo, da večina ljudi v samem stiku z njimi ni nesramna ali nestrpna.

»Treba se je zavedati medkulturnih razlik in se o njih tudi pogovarjati.«

Infotočka za tujce – vse na enem mestu

Pomemben poudarek panela je bil namenjen vlogi Zavoda RS za zaposlovanje pri informiranju in podpori tujcem. Kot odziv na potrebe trga dela in delodajalcev je bila v začetku leta 2025 ponovno odprta Infotočka za tujce v Ljubljani. Ta deluje kot svetovalno središče, kjer tuji delavci prejmejo podporo pri vključevanju v delovno okolje, se seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi, hkrati pa je to tudi podpora delodajalcem pri zaposlovanju tujcev.

Predstavnica Zavoda, vodja Infotočke Nada Senada Plestenjak, je izpostavila, da je število tujcev v delovno aktivnem prebivalstvu v zadnjem desetletju več kot podvojeno. Leta 2024 smo na Zavodu izdali skoraj 44.000 dovoljenj in soglasij. Omenila je tudi aktivnosti, ki jih na Zavodu namenjamo zaposlitvenim dogodkom v tujini. 
 

Kršitve delovnopravne zakonodaje 

Pogled finančne uprave je predstavil mag. Marko Horvat iz Finančnega urada Maribor. Opozoril je, da je urejanje davčne številke in ugotavljanje rezidentskega statusa ključno za zakonito zaposlitev tujca. Pogosto delodajalci delujejo kot pooblaščenci tujcev, zato morajo poskrbeti za popolno in pravočasno oddajo vlog. Težave pogosto izhajajo iz pomanjkljive dokumentacije ali slabe informiranosti, kar vodi v zamude in neizplačilo plač.

Zelo iskren vpogled v izkušnje tujcev je ponudil Marko Tanasić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Opozoril je na pogoste kršitve delovnopravne zakonodaje, s katerimi se srečujejo tuji delavci – od zamud pri plačah in regresa, do neizdaje pogodbe o zaposlitvi, šikaniranja, mobinga in diskriminacije. Opozoril je, da se del težav lahko prepreči že z jasnimi dogovori ob zaposlitvi, pri čemer pisna, razumljiva in dvojezična dokumentacija ni dovolj – delodajalec mora preveriti, da tujec resnično razume pogoje.

Posebno pozornost bi morali nameniti tudi mediaciji v delovnih sporih, kjer bi moral imeti večjo vlogo Inšpektorat za delo.

»Pošteni dogovori in njihovo spoštovanje je ključnega pomena,« je še dodal.

Pomembna sestavina uspešne integracije je tudi znanje slovenskega jezika. Tanasić je izpostavil potrebo po dostopnih, brezplačnih jezikovnih tečajih, tudi spletnih, ter spodbudah za delodajalce, da omogočijo zaposlenim učenje jezika. Učenje naj bo del delovnega procesa, ne le dodatna obveznost. 

Živa Šketa iz Društva Cedra je pojasnila, da imajo precej izkušenj z delavci, ki prihajajo z vzhoda. Pojasnila je konkretnejše primere težkih situacij, s katerimi se soočajo tuji delavci.

»Agencije pogosto zaračunajo provizijo ne le delodajalcem, ampak tudi delavcem. Takšno vedenje je treba prijaviti kot kršitev.« 

Pomembna skrb za psihološko varnost in dobro počutje

Primer dobre prakse celostnega vključevanja tujcev je predstavila Anja Vinder iz podjetja Engrotuš.

»Trenutno je v našem podjetju zaposlenih 150 tujcev, med njimi prevladujejo osebe iz Srbije in Bosne.«

Poudarila je pomen toplih sprejemov, uvajanja mentorstva, večjezične komunikacije in e-tečajev slovenščine, prilagojenih podjetju. Skrb za psihološko varnost in dobro počutje zaposlenih pomembno prispevata k delovni učinkovitosti in zvestobi podjetju. 
 

Pisarne za delodajalce

Renata Petek iz mariborske pisarne za delodajalce je izpostavila podporo, ki jo na Zavodu omogočamo delodajalcem pri zaposlovanju, ne le domačih, temveč tudi tujih kandidatov.

»Težišče našega dela je usmerjen na svetovanja, izvajanje predstavitev delovnih mest, organiziranje zaposlitvenih in kariernih sejmov idr. Med brezposelnimi  imamo 35 % starejših od 50 let, 36,4 % je dolgotrajno brezposelnih in 30,7 % je oseb z zaključeno osnovnošolsko izobrazbo ali manj, kar predstavlja precejšen izziv pri njihovem zaposlovanju. Če slovenskih kandidatov ni, potem spodbujamo delodajalce, da zaposlujejo tudi osebe iz tretjih držav.« 

Strokovni panel, ki ga je moderirala Vanja Nardin Ukmar, je postregel z jasnim sporočilom: uspešna integracija tujcev zahteva usklajeno sodelovanje vseh deležnikov. V okviru podjetij morajo biti vzpostavljeni jasni in pošteni pogoji zaposlitve, prisotna morata biti zaupanje in spoštovanje, delodajalci pa morajo skupaj z lokalnimi skupnostmi in državnimi organi soustvarjati prostor, kjer se bodo tuji delavci lahko razvijali in prispevali svoj delež.

Integracija namreč ni enosmeren proces, temveč vzajemen. Večkrat je bilo tudi poudarjeno, da medkulturna različnost ni ovira, ampak priložnost za gospodarsko rast, večjo inovativnost in bolj povezano družbo. 

Zaključne misli in povzetke je ob koncu strnil Bernard Memon, ki je dejal, da moramo tujce, ki prihajajo delat v Slovenijo, sprejemati brez predsodkov, s spoštovanjem in dostojanstvom. Integracija naj poteka v lokalnem okolju prek vključevanja v društva, tečaje in spoznavanja kulture.

»Infotočke za tujce so se izkazale kot koristne in bi jih bilo smiselno razširiti na lokalno raven,« je povedal in nadaljeval, da naj bo integracija prilagojena posamezniku, z možnostjo svetovanja in psihološke podpore. »Tujci pričakujejo enakopravnost pri delovnih pravicah in spoštovanje dogovorov. Prispevajo znanje in povečujejo produktivnost.«

Memon je še izpostavil, da je ključno vlagati tudi v otroke tujcev, saj predstavljajo prihodnost uspešne integracije.