Skoči do osrednje vsebine

Strokovnjaki o izzivih sodobnega vodenja in zadrževanja kadrov

Na včerajšnjem, uspešno izpeljanem strokovnem panelu v Celju, z naslovom Vodenje, ki zadržuje zaposlene, so strokovnjaki s področja kadrovskega managementa, promocije zdravja pri delu in razvoja organizacijske kulture razpravljali o enem ključnih izzivov sodobnih organizacij – kako ustvariti delovno okolje, v katerem zaposleni ostajajo, se razvijajo in so pri delu zavzeti.

Uvodoma smo prisluhnili besedam predstavnice Območne službe Celje, Tanje Pintar Korent, nato pa je sodelavka projekta Krepitev mreže pisarn za delodajalce, Anita Troha Ferjančič, predstavila rezultate raziskave o fluktuaciji zaposlenih. Ta je med drugim pokazala, da na odločitev zaposlenih za odhod pomembno vplivajo predvsem:

  • kakovost vodenja,
  • organizacijska klima,
  • možnosti razvoja ter
  • občutek pripadnosti organizaciji.

»Plačilo je pomembno, a če so slabi odnosi, potem tudi plača ne bo zadržala ljudi v podjetju,« je poudarila govornica ter dodala, kar so priporočili raziskovalci. »Predvsem je smiselno vlaganje v razvoj mentorstva in vlaganje v vodje, v razvijanje mehkih vodstvenih kompetenc. Poleg tega ne smemo pozabiti na merjenje zadovoljstva zaposlenih in pomen izhodnih razgovorov.«

 

Zanimiva razprava s strokovnjaki

Osrednji del dogodka je bila panelna razprava, na kateri so sodelujoči strokovnjaki predstavili različne pristope v sodobnem vodenju zaposlenih. Razprava je med drugim osvetlila pomen:

  • razvoja kompetenc vodij,
  • merjenja zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih ter
  • novih pristopov k razvoju zaposlenih.

Alenka Leskovšek iz podjetja Racio razvoj HR&M consulting, d. o. o., je spregovorila o sodobnih kadrovskih trendih, razvoju vodij, modelu razvoja zaposlenih. Poudarila je še pomen humorja pri vodjih, ki je zaželena lastnost.

»Pozabljamo, da je vodja človek, da je nekdo, ki poleg vseh drugih vlog v življenju, opravlja še vlogo vodje, ki mora sprejemati in prevzemati odgovornosti, kar predstavlja določeno breme. Vsaka odločitev je težka, ker moraš dati stvari na tehtnico, prav tako jo je treba hitro sprejeti. Če delamo sami, ne gre, zato je potrebno sodelovanje in usklajevanje s kolegi. Pomembno je tudi, da se znamo relaksirati in poskrbeti za zdravje, ne glede na starost in delovno dobo.«

 

Ukrepi za večje zadovoljstvo in zavzetost

V nadaljevanju sta govornici predstavili praktične izkušnje pri uvajanju ukrepov za večje zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih, spodbujanje inovativnosti, razvoj kariere, nasledstva ob upokojitvah ter medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah. Tanja Dimnik iz podjetja HRC informacijski inženiring, d. o. o., in Metka Hrovat iz podjetja SIP strojna industrija, d. d., sta opisali konkretne prakse v podjetju.

Tanja Dimnik je povedala, da vse, kar izvajajo, postaja vrednota, kultura. Slednja je tista, ki jim omogoča nizko fluktuacijo.

»Naša kultura podjetja ima jasno sporočilo – poslušamo se, spoštujemo se in si pomagamo.«

Poudarila je pomen rednega merjenja klime.

»Z namenom, da najdeš sive cone, jih nagovoriš ter jih lahko z ukrepi tudi izboljšaš.«

Metka Hrovat je pojasnila, da so se kot podjetje skozi čas precej spremenili, predvsem so že dolgo nazaj postavili strategijo, kam in kako želijo dalje, tudi na področju HR-usmeritev. Od tam naprej gredo po majhnih korakih, saj se spremembe ne zgodijo čez noč. Lani so v podjetju prvič naredili analizo zavzetosti, zato primerjav še nimajo.

»Imamo pa sedaj izhodišče, kako je treba delati z vodji, še posebej s tistimi, ki so močni strokovnjaki, a nimajo zadostnih vodstvenih kompetenc in veščin.«

 

Psihosocialna in zdravstvena tveganja

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi psihosocialnim tveganjem na delovnem mestu ter skrbi za zdravje zaposlenih.

Tanja Urdih Lazar iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je poudarila, da organizacije vse bolj prepoznavajo pomen sistematične promocije zdravja pri delu ter ustvarjanja podpornega delovnega okolja. Prepričana je, da bi se morali o pričakovanjih zaposlenih pogovarjati pogosteje, ne le zgolj enkrat na letnem razgovoru. 

»Zavedati se je treba, da ljudje lahko bežijo in so v stiski, tudi če jih fizično ne boli. Morda so v dolgotrajnem stresu ali celo izgorevajo.«

 

Vpliv na produktivnost in uspešnost

Panel je odprl tudi širšo razpravo o dobrem počutju zaposlenih in organizacijski kulturi kot dveh pomembnih dejavnikih za povečanje produktivnosti zaposlenih in uspešnosti podjetij. O tej temi je več povedala samostojna podjetnica Barbara Završnik, Harmo Natio. Predstavila je PERMAH-model, ki je strategija oziroma kompas, na kaj se naj človek osredotoča, če želi proaktivno dvigovati svoj nivo sreče.

»Večja uspešnost prinaša več sreče, obenem pa srečnejši ljudje lažje dosegajo uspešne rezultate.«

Izpostavila je pomen skrbi za dobrobit zaposlenih, ki naj postane ena od prioritet in se vključi v vizijo podjetja. Nadalje je opozorila na pomen opolnomočenja zaposlenih in vodij z veščinami, ki podpirajo skrb za dobro počutje in duševno zdravje. Predlaga vključevanje učinkovitih vedenj v vsakodnevni delovni urnik ter spodbuja ustvarjanje okolja, v katerem lahko zaposleni brez strahu izrazijo, kdaj so preobremenjeni, delodajalci pa naj njihovim opozorilom prisluhnejo.

Ob zaključku dogodka sta sodelavki zavoda za zaposlovanje, Karmen Leskošek in Anita Troha Ferjančič, predstavili še storitve, ki jih delodajalcem ponujamo in razvijamo v naših pisarnah za delodajalce ter hkrati poudarili pomen skupnega sodelovanja z vsemi deležniki na trgu dela.  

 

Povečuje se mobilnost zaposlenih

Sodelujoči so se strinjali, da uspešna podjetja danes ne tekmujejo več zgolj s plačo, temveč predvsem z načinom vodenja, priložnostmi za razvoj ter kakovostjo delovnega okolja. Prav zato postajajo sodobni pristopi vodenja zaposlenih, skrb za njihovo dobro počutje ter spodbujanje zavzetosti ključni dejavniki dolgoročne stabilnosti in uspešnosti podjetij.

Trg dela v regiji sicer zaznamuje razmeroma veliko povpraševanje po delovni sili. Delodajalci se vse pogosteje soočajo s pomanjkanjem ustreznih kandidatov, hkrati pa se povečuje tudi mobilnost zaposlenih na trgu dela. To dodatno poudarja pomen učinkovitega vodenja zaposlenih in ustvarjanja delovnega okolja, v katerem zaposleni vidijo dolgoročno perspektivo.

Uradnemu delu je sledilo neformalno druženje, namenjeno mreženju in izmenjavi izkušenj. Sodelujoči na panelu in udeleženci so dogodek pohvalili, saj je naslavljal aktualno temo ter ponudil priložnost za nadaljnjo razpravo in medsebojno povezovanje.

Dogodek, ki ga je moderirala Vanja Nardin Ukmar, je organizirala naša Območna služba Celje v okviru projekta Krepitev mreže pisarn za delodajalce, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Plus.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava

Hvala za vaš odziv.

Ste našli informacije, ki ste jih iskali? DA NE