Srečanje najvišjih predstavnikov javnih zavodov za zaposlovanje v času slovenskega predsedovanja mreži CPESSEC 

Mreža je bila ustanovljena z namenom povezovanja javnih služb za zaposlovanje, prenosa strokovnega znanja ter sodelovanja v okviru skupnih projektov in dogodkov. Vsako leto CPESSEC-u predseduje ena država, ki organizira dve konferenci. Letos je to Slovenija, prihodnje leto predajamo predsedovanje Turčiji. 

Prvi dan je bila organizirana vodstvena konferenca, na kateri je bila pozornost namenjena podpori državam kandidatkam v procesu širitve EU, saj širitev Evropske unije ostaja strateška prednostna naloga, ki zahteva močne institucionalne okvire in učinkovite politike trga dela v državah kandidatkah. V tem okviru so bile raziskane možnosti sodelovanja za izboljšanje storitev zaposlovanja in mobilnosti delovne sile.

Drugi dan so se na strokovni konferenci obravnavali izvajanje in učinki Jamstva za mlade, ki ima ključno vlogo pri reševanju brezposelnosti mladih po Evropi. V tem kontekstu se je razpravljalo predvsem o inovativnih pristopih in prihodnjih izboljšavah za večjo učinkovitost programa.

Sicer pa sta konferenci spodbujali politični dialog in sodelovanje med regionalnimi službami za zaposlovanje ter prispevali predvsem k okrepljenemu partnerstvu pri podpori reformam trga dela v državah kandidatkah, kot tudi k izboljšanju strategij za izvajanje zaposlitvenih politik, zlasti za mlade. Pomembni pa sta bili tudi zaradi izmenjave inovativnih rešitev za izboljšanje storitev zaposlovanja. 

Na vodstveni konferenci so na okroglih mizah, ki jih je moderirala Živa Štiglic, višja svetovalka za mednarodno sodelovanje Zavoda, prepoznavali potrebe držav kandidatk ob širitvi EU ter spoznavali možnosti in oblike pomoči, ki jih države EU lahko ponudijo. Hkrati je bila poudarjena nujnost, da se razvijajo novi projekti, iščejo nova povezovanja in sodelovanja med državami.

Med drugim je bil izpostavljen predvsem pomen prenosa znanja in dobrih praks na področjih digitalizacije, kreiranja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, povezovanja z izobraževanjem, kompetencami prihodnosti, jamstvom za mlade, usposabljanjem zaposlenih.

Poudarjeno je bilo, da sodelovanje med državami že obstaja znotraj različnih mrež, kot npr: PES Network, WAPES, CPESSEC. Prav mreža EU PES Network je primer strukturiranega okvira za sodelovanje in tudi ocenjevanje znotraj držav članic. Hkrati nudi tudi pomoč pri obvladovanju  kriz. Izpostavili so tudi pomen bilateralnega ali multilateralnega sodelovanja, saj omenjeni dogovori o sodelovanju dajejo pravni okvir za nadaljnje aktivnosti. Vstop v EU pomeni prilagoditev zakonodaje tudi na področjih, kot so migracije, koordinacija socialne varnosti.

Predstavniki držav članic EU so ponudili sodelovanje in pomoč državam kandidatkam ter jih hkrati opozorili na že obstoječe dokumente EU in klasifikacije (npr. ESCO), ki se uporabljajo in so dostopni v okviru EU. Vodstvena konferenca se je zaključila s podpisom dogovora o sodelovanju med ZRSZ in IOM (International Organization for Migration), ki daje okvir za sodelovanje na področju poštenega in etičnega zaposlovanja ter urejenih in varnih migracij. 

Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda, je poudarila pomen povezovanja javnih zavodov za zaposlovanja v mreže in združenja, kot je CPESSEC, ki omogoča delitev izkušenj, dobrih praks in sodelovanje v okviru skupnih projektov. Napovedala je kandidaturo Slovenije za predsedovanje svetovni povezavi javnih zavodov za zaposlovanje WAPES (World Association of Public Employment Services). 

Drugi dan je na strokovni konferenci sledila predstavitev Jamstva za mlade v Sloveniji ter uporabe umetne inteligence pri pripravi kompetenčnega potnega lista.

Na okroglih mizah so predstavniki sodelujočih držav poudarili pomen strateškega načrtovanja in medinstitucionalnega dialoga. Izpostavili so potrebo po stalnem usposabljanju sodelavcev (mentorjev) za delo s ciljno skupino mladih. Govorili so o pripravi programov, ki so prilagojeni mladim, ter o izzivih, kako doseči mlade in kako spremljati učinkovitost programov.

Sicer pa se je naš Zavod izkazal tudi kot dober gostitelj ter v družabnem delu sodelujočim predstavnikom iz tujih država razkazal Predjamski grad, ki je znamenit po svoji edinstveni legi v naravni jami, kar mu je nudilo izjemno obrambno prednost in ga naredilo skoraj neosvojljivega. Prav tako smo gostom iz tujine s folkloro in slovensko kulinariko približali našo kulturo in običaje, kar je tudi namen tovrstnih srečanj. Goste so naši sodelavcu pričakali v tradicionalnem vzdušju. Velik poudarek je bil na ljudskem izročilu, saj smo jim predstavili tudi narodne noše iz različnih regij Slovenije. Gostje iz tujine so si lahko v spremstvu izkušene vodnice ogledali tudi našo prestolnico.