Sprejeta Akt o sistemizaciji delovnih mest v Zavodu in Poslovni načrt 

Kot je uvodoma poudarila Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda, je pričakovati, da bo tudi v tem letu gibanja na trgu dela zaznamoval precejšen razkorak med ponudbo in povpraševanjem, po drugi strani pa tudi morebitno umirjanje gospodarske aktivnosti in s tem prisotne negotovosti, ki lahko vpliva na poslovanje podjetij. Vsakodnevna realnost na trgu dela je povezana tudi s čedalje močnejšimi migracijskimi tokovi, ki so povezani z demografskimi spremembami v družbi.

»Razmere bomo na Zavodu skrbno spremljali in se nanje skušali v največji možni meri tudi prožno odzivati. Svoje storitve in procese moramo nenehno prilagajati in modernizirati na način, da iskalcem zaposlitve in delodajalcem zagotavljamo relevantne, pravočasne in učinkovite informacije, storitve in programe, saj tako pomagamo podjetjem kot tudi iskalcem zaposlitve. Več kot polovica delodajalcev ima namreč težave pri iskanju kadra, prav zato je ključen tudi nadaljnji razvoj digitalizacije in povečanje spretnost iskalcev zaposlitve, ki so povezane z digitalizacijo, kot tudi z zelenimi delovnimi mesti.«

Obeti za trg dela v letu 2026 ostajajo kljub negotovim razmeram spodbudni. Čeprav je gibanje brezposelnosti težko napovedati, na podlagi ocen naših območnih služb ter upoštevaje makroekonomskih napovedi, menimo, da bo decembra 2026 registriranih brezposelnih 47.000 oseb, kar je za 0,4 % manj kot decembra 2025. Kljub nekaterim težavam, ki se že kažejo tudi na slovenskem trgu dela, pa še vedno lahko pričakujemo nižanje števila registriranih brezposelnih, a upočasnjeno.

Po razpoložljivih podatkih se negotovost v pogojih poslovanja trenutno najbolj kaže v predelovalnih dejavnostih, predvsem povezanih z avtomobilsko industrijo. Glede na to smo pričeli tudi aktivno udejanjanje aktivirane sheme skrajšanega delovnega časa, katere glavni namen je ohranitev zaposlitev v desetih dejavnostih, kjer je poslovanje podjetij ogroženo. Še naprej namreč ostaja glavna usmeritev Zavoda aktivirati razpoložljivi delovni potencial iz domačih virov. 

Po Poslovnem načrtu bodo zaradi velikih neskladij na trgu dela tudi v letu 2026 naše aktivnosti usmerjene k premišljenemu, vendar proaktivnemu delovanju tako doma kot v tujini. To pomeni, da bomo še naprej organizirali različne zaposlitvene dogodke in druge aktivnosti, saj jih prepoznavamo kot eno izmed ključnih stičnih točk med iskalci zaposlitve in delodajalci.

Pomembno je tudi stalno povezovanje, krepitev partnerstev z drugimi ustanovami ter z drugimi zavodi za zaposlovanje v regiji, od koder prihaja največje število tujih delavcev, prav zato bomo z njimi sklepali dogovore o sodelovanju ter si tako s skupnimi močmi prizadevali za pravično in zakonito zaposlovanje. Intenzivno bomo delali tako v okviru EU in EURES, kjer bomo spodbujali večjo mobilnost, saj je še veliko razpoložljivih virov, ter po drugi strani iskali tudi nove možnosti in priložnosti v okviru svetovnega združenja WAPES, kot tudi znotraj regionalne mreže CPESSEC ipd.

Po napovedih Platforme trga dela naj bi bilo do leta 2039 v Sloveniji kar 25 % tuje delovne sile, kar je velik izziv za celotno državo. Prav zato je v tem kontekstu pomembno tudi sodelovanje z vsemi deležniki na trgu dela na regionalni in nacionalni ravni. Pri tem so še naprej ključni sveti partnerjev, katerih vlogo in pomen bomo v letu 2026 še nadgrajevali.

Pomembno ostaja tudi še intenzivnejše sodelovanje z delodajalci, kot tudi krepitev sodelovanja s centri za socialno delo pri svetovalni obravnavi posameznikov in vključevanje v socialno aktivacijo, saj dolgotrajno brezposelni in druge ranljive skupine ostajajo še naprej v središču našega dela. Prav tako si bomo prizadevali za čim hitrejši prehod brezposelnih na ponovni trg dela. Več pozornosti bomo v letu 2026 posvetili tudi mladim in njihovi pomoči za lažje karierno odločanje, kot tudi razvoju ustreznih programov izobraževanja in usposabljanja za odrasle pri premostitvi primanjkljajev na trgu dela ter nadaljnjemu digitalnemu poslovanju Zavoda. Prav tako bomo še naprej posvečali pozornost tudi implementaciji vseh zakonskih novosti. 

V letu 2026 bomo nadaljevali tudi aktivnosti, ki so namenjene tudi zaposlenim na Zavodu, med drugim tudi z »opremljanjem« sodelavcev s ključnimi kompetencami, znanji in strokovno vsebino, da bodo lahko sledili hitro spreminjajočim se potrebam na trgu dela. Še naprej si bomo prizadevali za krepitev in večjo prepoznavnost naše vloge na trgu dela ter doseganja večje vidnosti Zavoda.

V letu 2026 imamo za izvedbo nalog iz Poslovnega načrta in za samo delo Zavoda na voljo približno 351.000.000 EUR, kar je nekoliko več kot leto prej, predvsem na račun višjih denarnih nadomestil, ki jih je prinesel novi ZUTD, prav tako je višji znesek povezan tudi z uresničevanjem zakonodaje na področju javnih uslužbencev ter zaradi večjih investicij v IKT-tehnologijo in nujne aplikativne prenove. Naloge bo Zavod opravil z 858 redno zaposlenimi sodelavci in s 121 sodelavci, ki so financirani iz projektov. 

V nadaljevanju so člani imenovali namestnika predsednice Sveta Zavoda, saj je dosedanjemu potekel dvoletni mandat. Člani Sveta so tako potrdili predlaganega člana Blaža Cvara, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, poleg tega pa imenovali tudi Tatjano Pajnkihar Napret, namestnico generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije, začlanico v Strokovnem svetu Zavoda, saj je bil predhodno sprejet odstop ene od članic tega posvetovalnega telesa. 

Svet Zavoda je tudi sprejel Akt o sistemizaciji delovnih mest v Zavodu skupaj s prilogami, h kateremu je predhodno podal soglasje minister za delo, na sami seji pa je bil tudi izrecno pohvaljen socialni dialog, ki je bil vzpostavljen pri sami prenovi akta. V Zavodu imamo namreč veljavno sistemizacijo iz leta 2013. Ker ta ne pokriva vseh potreb izvajanja storitev vseživljenjske karierne orientacije, kot jih narekuje sodobni in dinamičen trg  dela, kot tudi ne vključuje zakonodajnih novosti, je bila nujna priprava novega akta.

Z novo organizacijo in sistemizacijo sledimo zahtevnejšim vsebinam dela in potrebam delovnih procesov ter zagotavljamo uspešno in racionalno izvajanje dejavnosti Zavoda z namenom prožnejšega odzivanja na aktualne razmere na trgu dela s čim bolj učinkovito umestitvijo kadrovskih virov. Pri tem pa je pomembno, da nova sistemizacija vključuje možnosti prerazporeditev javnih uslužbencev v višje tarifne razrede v skladu z zakonodajo, vzpostavlja enotno strukturo ključnih delovnih mest po območnih službah, upoštevaje zahtevnost del in nalog po vsebinskih področjih.

Ključno je tudi, da imamo z novo sistemizacijo za vse zaposlene sistemizirano delovno mesto in nihče od zaposlenih ne bo prejel pogodbe o zaposlitvi, ki bi poslabšala trenutno razporeditev. Predvidene spremembe tudi ne bodo imele negativnega vpliva na višino plač zaposlenih. Novosistemizirana delovna mesta se bodo zasedla po prioritetah v skladu z možnostmi odobrenega kadrovskega načrta in zagotovljenimi finančnimi sredstvi za delovanje Zavoda.