Soglasno potrjen Rebalans Poslovnega načrta Zavoda za leto 2023

Greta Metka Barbo Škerbinc, v. d. generalne direktorice Zavoda, je uvodoma pojasnila, da se razmere na trgu spreminjajo. Zaradi tega se spreminjajo tudi programske naloge, ki jih izvajamo, predvsem na področju informiranja.

»Zaradi kadrovskega primanjkljaja na trgu dela smo naše aktivnosti v večji meri usmerili v dogodke, s pomočjo katerih informiramo domačo in tujo javnost, delodajalce in potencialne kandidate o pravicah, obveznostih, prostih delovnih mestih idr. Predvsem zaradi dogodkov oziroma sejmov v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini se je precej spreminjal finančni del našega načrta,« je dejala.

Na trgu dela se namreč obseg razpoložljivega prebivalstva krči in zato delovne migracije postajajo del našega vsakdana. 

V nadaljevanju je v. d. generalne direktorice poudarila tudi aktivno vlogo Zavoda pri izvajanju petih ukrepov interventnih zakonov ter spregovorila o finančnih virih.

»Višji stroški nastajajo predvsem zaradi stroškov dela, prav tako se dražijo storitve pogodbenih izvajalcev, na projektih imamo višje stroške zaradi pričetka izvajanja dveh programov aktivne politike zaposlovanja – Učne delavnice in PUM-O Plus – ter tudi inovativnega projekta, ki ga izvajamo v tesnem sodelovanju z Avstrijo. Dodatni stroški so bili potrebni še na investicijah, predvsem za prenovo naših poslovnih prostorov in za informiranje.«

Nižji stroški so opazni pri denarnih nadomestilih za brezposelne, saj je slednjih številčno manj, zaradi česar bo posledično manj prejemnikov socialnih transferjev.

»Trenutno denarno nadomestilo prejema 13.600 brezposelnih, medtem ko je bila pred leti ta številka precej višja – celo nad 30.000.«

Bojan Hribar, predsednik Sveta Zavoda, je ob koncu predstavitve poudaril, da gre za skupaj skoraj 2 milijona manj sredstev, kot je bilo sprva planirano s prejšnjim rebalansom.  

Navzoči člani Sveta Zavoda so soglasno potrdili predlagani Rebalans Poslovnega načrta Zavoda za leto 2023, skupaj s finančnim in kadrovskim načrtom. 

Greta Metka Barbo Škerbinc je v nadaljevanju predstavila delo Zavoda inizhodišča za poslovni načrt 2024. Poudarila je, da Zavod ostaja ključni povezovalec na trgu dela ter da se še naprej soočamo z izzivi na trgu dela, predvsem strukturnim neskladjem. Pojasnila je, da je veliko poudarka na digitalni, demografski in zeleni preobrazbi.

»Pomembno je sodelovanje z vsemi deležniki, kot so delodajalci, sindikati, ministrstva, šolstvo, razvojne agencije, centri za socialno delo …«. 

Prav tako je povedala, da je sprejeta Strategija Zavoda do leta 2025, v kateri je poudarek na aktiviranju vsega razpoložljivega delovnega potenciala, razvoju in implementaciji novega storitvenega modela, krepitvi sodelovanja in partnerstva z deležniki, ki so pomembni za uresničevanje strateških smernic, ter na povezovanju vseh razvojnih aktivnosti za usklajeno in kakovostno izvajanje strateških smernic Zavoda za dvig kakovosti storitev za brezposelne, iskalce zaposlitve in delodajalce.

Kot je še poudarila Greta Metka Barbo Škerbinc, si Zavod v prihodnosti želi posodobiti organizacijo ter pripraviti novo sistemizacijo.

Za letošnje leto je značilna nizka brezposelnost, pod 50.000, kar nas na lestvici evropskih držav umešča na peto mesto v stopnji brezposelnosti. Imamo precej slabo izobražene brezposelne osebe, veliko je pomanjkanja določenih veščin, povpraševanje po delavcih pa je zelo visoko. 

Letos je bila aktivna politika zaposlovanja nekoliko manj prisotna, saj čakamo na novo finančno perspektivo, se je pa na drugi strani povečalo zaposlovanje tujcev.

»Sodeč po raziskavah, ki jih opravljamo pri Zavodu, Napovednik zaposlovanja in Poklicni barometer, pa kaže, da bodo tudi v prihodnje delodajalci najbolj iskali voznike, varilce, zidarje, delavce za preprosta dela in podobno. Primanjkljaj kadra se napoveduje v kar 109 poklicih.«

Od avgusta je Zavod intenzivno vključen tudi v izvajanje petih interventnih ukrepov. 

Glavni strateški cilji in ključne aktivnosti Poslovnega načrta za prihodnje leto (2024) se pripravljajo v sodelovanju z območnimi službami Zavoda.

»Osredotočeni bomo na aktiviranje vsega razpoložljivega delovnega potenciala, saj potrebujejo brezposelni veliko poglobljenega svetovanja, vključujemo jih v programe, jih zastopamo pri delodajalcih, čakamo pa na programe socialne aktivacije …«. 

Izhodišča za Poslovni načrt 2024 so nastala na podlagi makroekonomskih napovedi za prihodnje leto, kadrovskega načrta ter načrtovanih stroškov.

»Zavod bo za pokritje vseh stroškov potreboval 39 milijonov evrov. Veliko bomo vlagali v informacijske sisteme, posodobitev računalniške in strežniške opreme, aplikativne nadgradnje idr.« 

Predsednik Sveta Zavoda Bojan Hribar je poudaril, da je treba tudi v prihodnje krepiti dobro sodelovanje z deležniki in vlado. Omenil je evalvacije, ki so bile opravljene pri delodajalcih, brezposelnih in zaposlenih glede zadovoljstva z Zavodom.

»Menim, da se premalo sliši glas uporabnikov storitev, saj so njihove ocene zadovoljstva z Zavodom resnično visoke in pohvalne. Prav tako so visoke ocene stopnje zadovoljstva pri uslužbencih Zavoda, kljub temu da se vsako leto povečuje obseg del in nalog. Pohvala za to gre tudi vodstvu, ki organizira delo na način, da vse teče tako kot mora.«

Nataša Vidmar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je predstavila korelacijo med vlado in Zavodom ter poudarila, da je načrt programov aktivne politike zaposlovanja sprejet za dve leti. Dodala je še, da trenutno poteka projekt z OECD, ki izvaja evalvacije o smernicah APZ. Analize bodo predvidoma končane v roku pol leta.

Mojca Pršina z ministrstva za delo je omenila še dejstvo, da Zavod v zadnjih petih letih prevzema vedno več nalog, ki so se v primerjavi s preteklostjo precej spremenile, zato je bilo treba veliko prilagajanja.

»Sama vloga Zavoda postaja drugačna. Na ministrstvu bi želeli, da tudi tisti, ki že imajo zaposlitev, v prihodnosti poiščejo pomoč pri Zavodu in se morda vključijo v izobraževanje ali usposabljanje. Razmišljamo tudi o tem, da bi Zavod prevzel večjo krovno nalogo pri študentskem delu, da bi imeli bolj celovit pregled nad celotnim trgom dela.« 

Blaž Cvar z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je poudaril pomen dobrega in uspešnega sodelovanja s Službo za odnose z javnostmi pri Zavodu glede širjenja informacij, ki so pomembne za delodajalce. Tudi Mojca Pršina meni, da je deljenje informacij izjemno dragoceno, saj lahko na ta način lažje dosežemo ciljne skupine.