Nič ni zamujenega, tudi če se kasneje odločimo za drugačno pot

Mladi potrebujejo stabilne vire za življenje

Kot pravi, se mladi pri prvem vstopu na trg dela srečujejo z več ovirami. Nimajo dovolj izkušenj, vstopajo pa tudi v druge oblike dela namesto v redne zaposlitve. Po njenem mnenju je prav, da se mladi preizkusijo, pridobijo izkušnje in kompetence. Vendar je prav tudi, da potem preidejo v stabilnejše oblike zaposlitve. Potrebujejo jih, če želijo reševati stanovanjsko vprašanje, dobiti kredit, načrtovati družino in življenje v Sloveniji. Vse to ni mogoče brez stabilnih virov za življenje.

»Plača in stabilnost zaposlitve sta pomembni, nista pa edini. Pomembni so tudi odnosi v podjetjih,« nadaljuje generalna direktorica Zavoda: »Veliko se govori o medgeneracijskem sodelovanju in o tem, kakšne so nove generacije. Delodajalci morajo razumeti vrednote mladih, ki jim je pomembno tudi družinsko življenje, želijo imeti nekaj prostega časa in kakovost življenja. Vse to je treba upoštevati, če hočemo, da mladi ostanejo v Sloveniji in ne odhajajo v druge države, saj se soočamo z velikim demografskim izzivom.«

Poklici prihodnosti niso samo tehnološki

Greta Metka Barbo Škerbinc v intervjuju spregovori tudi o kompetencah prihodnosti. Digitalizacija in umetna inteligenca bosta gotovo vse pomembnejši, napoveduje, vendar poklici prihodnosti niso samo tehnološki.

»Včasih je prevladovalo prepričanje, da je treba čim več mladih usmeriti na fakultete. Če gledamo širše trende staranja družbe, bomo potrebovali več kadra v zdravstvu, socialni oskrbi, osebnih storitvah in v poklicih, kjer je pomemben stik z ljudmi. Še vedno bomo potrebovali obrtne poklice in poklice, pri katerih je treba nekaj konkretnega narediti z rokami.«

Generalna direktorica je prepričana, da bo umetna inteligenca tudi pri intelektualnih poklicih prevzemala ali dopolnjevala enostavnejša dela. Ostale pa bodo kompetence, ki zahtevajo človeški stik, empatijo in komunikacijo, sodelovanje, pripravljenost na učenje, timsko delo, sposobnost presoje, reševanja problemov, oblikovanje rešitev in iskanja novih poti.

»Vse te kompetence bodo pomembne ne glede na to, ali nekdo dela v tehnološkem podjetju, obrti, socialnih oskrbi ali osebnih storitvah. Glede na starajočo se družbo in potrebe, ki jih imamo, je v tej smeri smiselno razmišljati tudi pri izbiri poklica.«

Kaj pa karierne odločitve mladih?

»Velik vpliv imajo še vedno starši, predvsem pri izbiri srednje šole. A starši pogosto prenašamo stare predstave. Kar je bila dobra izbira pred tridesetimi leti, ni nujno dobra izbira tudi za prihodnjih trideset let,« opozarja Greta Metka Barbo Škerbinc.

V nadaljevanju pojasnjuje, naj se mladi vprašajo, kaj radi počnejo, kaj jih zanima, koliko so se pripravljeni učiti in kakšne so možnosti na trgu dela. Naj ne izbirajo samo po tem, kam gredo prijatelji, kaj je trenutno moderno, kaj poznajo iz okolja, katera šola se jim zdi dosegljiva ali kaj je bilo nekoč dobra izbira. Gledajo naj podatke in trende. Demografija, digitalizacija, umetna inteligenca in zeleni prehod bodo močno vplivali na trg dela.

»Prva izbira poklica ni nujno zadnja. Kariere se bodo spreminjale, zato bo vseživljenjsko učenje zelo pomembno. Nič ni zamujenega, tudi če se človek pozneje odloči za drugačno pot,« še dodaja generalna direktorica slovenskega Zavoda, ki predseduje tudi Svetovnemu združenju javnih zavodov za zaposlovanje WAPES.