Iščemo delavce, k nam prihajajo ljudje

Na dogodku, ki ga je vodila in povezovala Tanja Podobnik Zec, vodja odnosov z javnostmi pri slovenskem zavodu za zaposlovanje, je bilo večkrat izpostavljeno, da so delovne migracije vse bolj del našega vsakdana, med nami je vse več tujih delavcev in glede na sedanje okoliščine je pričakovati, da bo njihovo število v prihodnje še naraščalo. Pri tem je zelo pomembno, da delavcem migrantom zagotovimo enake pravice in enako obravnavo kot domačim delavcem, jim omogočimo uspešno vključitev v družbo ter tako zmanjšamo možnost njihovega izkoriščanja in morebitnih zlorab na delovnem mestu.

Nastopajoči na konferenci so se strinjali, da je na poti k temu cilju ključna prav vloga javnih zavodov za zaposlovanje, pri čemer je treba okrepiti njihovo medsebojno partnersko sodelovanje, kot tudi sodelovanje z drugimi institucijami, za učinkovito skupno upravljanje delovnih migracij. Eden osrednjih ukrepov na tem področju je okrepitev informiranja delavcev že v izvornih državah in izboljšanje njihovega dostopa do informacij o pravicah, postopkih zaposlovanja, zakonodaji ipd. na način, ki bo delavcem razumljiv. 

Kot je v uvodnem nagovoru udeležencem med drugim poudarila Greta Metka Barbo Škerbinc, vršilka dolžnosti generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, v Sloveniji beležimo velik porast povpraševanja delodajalcev po delavcih, še posebej npr. v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu, prometu, trgovini, skladiščenju, predelovalnih dejavnostih ipd., kjer so slabši delovni pogoji in slabše plačana delovna mesta. Glede na rezultate naše raziskave Napovednik zaposlovanja se dobre tri četrtine delodajalcev v zdravstvu in socialnem varstvu sooča s težavami pri pridobivanju kadra, v prihodnje pa težave s pomanjkanjem kadra pričakuje več kot polovica vseh anketiranih delodajalcev v omenjeni raziskavi. Tuji delavci so zelo pomembni za slovensko gospodarstvo, saj že sedaj predstavljajo dobro desetino delovno aktivnega prebivalstva. 

Udeležence dogodka je v imenu ministra za delo Luke Mesca, ki je bil službeno zadržan v Državnem zboru, pozdravil Igor Feketija, državni sekretar pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naši instituciji se je zahvalil za organizacijo mednarodne konference, ki naslavlja tako pomembno in aktualno temo, kot so delovne migracije in zaščita delavcev. Poudaril je, da se pomena tujih delavcev, na katerih vse bolj sloni slovensko gospodarstvo, zavedajo tudi delodajalci, pri čemer v Sloveniji kot starajoči se družbi trg dela letno zapusti več ljudi kot jih nanj vstopi. Zavzel se je za nujnost integracije tujih delavcev v slovensko družbo in odpravo negativnih stereotipov o njih. 

Direktor Evropskega organa za delo (ELA – European Labour Authority) Cosmin Boiangiu je poudaril, da spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi institucijami in zaščita delavcev, dve pomembni temi tokratne konference, sodita tudi k ciljem organizacije, ki jo zastopa. Delavci, ki gredo na delo v drugo državo, morajo uživati enako zaščito kot domači delavci, kar je povezano s sistematično in učinkovito uporabo predpisov ter zagotavljanjem jasnih in usklajenih informacij za delavce migrante. Predstavil je glavno vlogo in aktivnosti ELE ter načrtovane ukrepe, med katerimi je tudi poostren nadzor na področju delovnih migracij. 

Ludovic Voet, predstavnik Evropske konfederacije sindikatov (ETUC – European Trade Union Confederation), je izpostavil, da so delavske pravice sestavni del človekovih pravic. Dostop delavcev migrantov do zaščite je običajno slabši kot pri domačih delavcih, zato so praviloma bolj ranljivi. Slednje je povezano tudi s tem, da pogosto delajo v sektorjih s slabšimi delovnimi pogoji in nižjimi plačami, kjer se zahteva visoka fleksibilnost. Poudaril je pomen pravnega statusa in socialne zaščite delavcev migrantov, ustrezno zakonodajo in krepitev vloge delovne inšpekcije ter sodelovanje sindikalnih organizacij z javnimi zavodi za zaposlovanje in drugimi javnimi institucijami. 

Anka Rode, ki vodi področje zaposlovanja in dela tujcev pri slovenskem zavodu za zaposlovanje, je predstavila podatke o zaposlovanju in delu tujcev v Sloveniji, aktualna gibanja na trgu dela in demografske dejavnike. Izpostavila je velik porast izdanih delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju v zadnjem obdobju. Spregovorila je o veljavnih spremembah zakonodaje s področja zaposlovanja in dela tujcev, ki so usmerjene v poenostavitev in pospešitev postopkovza izdajo dovoljenj. Omenila je tudi nujnost priprave učinkovite migracijske in integracijske strategije za tujce na ravni države. 

Aktivnostim Inšpektorata RS za delo v povezavi z delovnimi migracijami je bila namenjena predstavitev Luke Lukića, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja. Navedel je nekaj najpogostejših primerov kršitev zakonodaje, ki jih na področju zaposlovanja in dela tujcev odkrijejo pri delodajalcih. Ravno zato je navedel tudi nujnost priprave pogodb o zaposlitvi v jeziku, ki ga tuji delavci razumejo. Poudaril je pomen tesnejšega medinstitucionalnega sodelovanja, izmenjave informacij in okrepljenega nadzora. 

Samir Zuko, namestnik direktorja Agencije za delo in zaposlovanje BiH, je predstavil njihove izkušnje pri izvajanju sklenejenega dvostranskega sporazuma o zaposlovanju med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Povedal je, da se pri tem v praksi soočajo z nekaterimi izzivi, kot so potreba po pripravi pogodb o zaposlitvi v domačem jeziku delavcev, dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj za bivanje v Sloveniji ter potreba po poostrenem nadzoru inšpekcije za delo. Zaščiti delavcev pripisuje velik pomen, saj se je treba zavedati, da ti ljudje ustvarjajo novo vrednost. 

Zoran Martinović, direktor Nacionalne službe za zaposlovanje Republike Srbije, je predstavil pridobljene izkušnje z izvajanjem sklenjenega dvostranskega sporozuma o zaposlovanju s Slovenijo. Omenil je, da je Slovenija edina država, ki ima s Srbijo sklenjen takšen sporazum, saj tamkajšnje javno mnenje ni naklonjeno odhodu domačih delavcev v tujino. Poleg tega zaradi pomanjkanja domačih delavcev v podobnih sektorjih kot v Sloveniji in Evropi tudi v Srbiji vse bolj narašča potreba po pritegnitvi tuje delovne sile. Pohvalil je dobro sodelovanje s slovenskim zavodom za zaposlovanje in navedel nekaj predlogov za spremembo bilateralnega sporazuma. 

Kot je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Blaž Cvar, že nekaj let opozarjajo na izrazito pomanjkanje kadrov ter na pomanjkanje kakovostne delovne sile v nekaterih dejavnostih. Tudi zato bi morali vsi deležniki okrepiti prizadevanja za promocijo deficitarnih poklicev med slovenskimi kandidati. Delodajalci rešujejo težave pomanjkanja kadrov z uvozom tuje delovne sile tudi že iz bolj oddaljenih držav. Predstavil je nekaj rešitev, ki jih OZS predlaga za še večjo poenostavitev in skrajšanje postopkov zaposlovanja tujih delavcev. Meni, da jim slovenski obrtniki in podjetniki lahko ponudijo vrsto možnosti za karierni razvoj. Kot je še poudaril, bodo kadre v prihodnje lahko pritegnili le dobri delodajalci. Ravno tako velik pomen pripisuje integraciji tujih delavcev in pri tem računajo na pomoč vlade. 

Tilen Zupan z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podrobneje predstavil vse novosti v zakonodaji, ki sodi na področje zaposlovanja in dela tujcev. Ravno tako je navedel nekatere predloge, ki bodo predvidoma predmet pogajanj glede sprememb dvostranskih sporazumov o zaposlovanju med Slovenijo in BiH ter Slovenijo in Srbijo. Pri tem je omenil, da na ministrstvu pripravljajo sklenitev bilateralnih sporazumov o zaposlovanu in s tem povezanih sporazumov o socialni varnosti še z nekaterimi drugimi državami. 

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je opozorila, da smo se v komaj štirih letih iz države z visoko stopnjo registrirane brezposelnosti prelevili v državo, ki ji primanjkuje zaposlenih. Pri tem človeški kapital postaja vse bolj cenjen, za delavce smo pripravljeni plačati več, vendar do problema tujih delavcev pri nas še vedno nismo dovolj občutljivi: »Na koncu in na začetku je vedno človek!« Vsako leto je pričakovati več tujih delavcev in zviševanje njihovega deleža v delovno aktivnem prebivalstvu, zaradi česar je treba velik poudarek nameniti zagotavljanju večjezičnosti in ustreznemu informiranju delavcev migrantov. 

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je, tako kot predstavnica ZSSS, v ospredje postavil odgovornost za ustrezno informiranje tujih delavcev, ki po dvostranskem sporazumu pripada ministrstvu za delo in zavodu za zaposlovanje. Prepričan je, da nista bila utemeljena prenehanje projekta infotočke za tujce leta 2015 na zavodu za zaposlovanje in umik javne objave seznama delodajalcev s prepovedjo zaposlovanja tujcev. Zato se je zavzel za nujnost vnovične aktivacije infotočke in zagotavljanje rednega informiranja tujih delavcev po javnih, splošno dostopnih kanalih v jezikih, ki jih ti delavci razumejo. Kot je pojasnil, neformalno širjenje informacij v zaprtih skupinah, npr. po družabnih omrežjih, zvišuje tveganje za izkoriščanje delavcev migrantov. 

Razpravo o prihodnji vlogi javnih zavodov za zaposlovanje na področju delovnih migracij in zaščite delavcev je vodil Sandi Meke, vodja centralne pisarne za delodajalce pri slovenskem zavodu za zaposlovanje. Na omenjeni okrogli mizi se je predstavnikom javnih zavodov za zaposlovanje iz BiH, Srbije in Slovenije pridružila predstavnica hrvaškega EURES-a Elizabeta Filipaj. Spomnila je, da zaposlitev v tujini potegne za seboj še veliko drugih sprememb na različnih področjih življenja, ki ne zadevajo le posameznika v postopku selitve, temveč njegovo celotno družino. V zvezi s tem je znova izpostavila pomen pravilnega informiranja, ki pripomore k zaščiti pravic tujih delavcev, ravno tako pa ne gre spregledati učinka predstavitve dobrih praks na področju delovnih migracij.

V. d. generalne direktorice slovenskega zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc je v sklepnem delu dogodka potrdila namero, da infotočko za tujce, ki v nekoliko okrnjeni obliki še vedno deluje v okviru naše institucije, v prihodnje temeljito nadgradimo in postavimo na višji nivo kot eno od enot zavoda za zaposlovanje. Med zaključnimi ugotovitvami konference je povzela, da le s prepletanjem različnih aktivnosti, kot so kakovostno informiranje, okrepljeno sodelovanje med institucijami in državami, izmenjava informacij, izvajanje učinkovitega nadzora in sprejemanje ustrezne zakonodaje, lahko s skupnimi močmi zagotovimo potreben okvir za zaščito tujih delavcev.