Fluktuacija zaposlenih: skriti strošek, ki ga organizacije ne morejo več ignorirati
Zakaj se udeležiti?
Pomanjkanje kadrov je fluktuacijo zaposlenih postavilo med najresnejše izzive sodobnih organizacij. Čeprav jo pogosto dojemamo kot običajen del delovanja trga dela, se je v zadnjih letih po Evropi občutno okrepila, zaradi česar imajo podjetja vse več težav pri načrtovanju in organizaciji dela.
Fluktuacija pogosto kaže na nezadovoljstvo zaposlenih, povezano s plačilom, delovnimi pogoji, možnostmi razvoja, načinom vodenja ali organizacijsko kulturo. Po raziskavah je izrazitejša pri mlajših, tujcih in zaposlenih z nižjo izobrazbo ter pogostejša v določenih poklicih in regijah. Delodajalcem prinaša visoke stroške ponovnega zaposlovanja, izgubo znanja in večjo obremenjenost ekip, zaposlenim pa več negotovosti in prekinjene karierne poti.
Na dogodku bodo strokovnjaki predstavili:
- najpogostejše razloge za odhode zaposlenih,
- katere skupine in delovna mesta so najbolj izpostavljene,
- skrite stroške fluktuacije za organizacije,
- učinkovite prakse za zadrževanje zaposlenih in večjo zavzetost.
Predstavitev bo temeljila na ugotovitvah obsežne raziskave in bo ponudila konkretne ukrepe, ki jih delodajalci lahko uporabite za stabilnejše in uspešnejše delovno okolje.
Z vami bodo naslednji gostje:
- dr. Pavle Boškoski, Inštitut Jožef Štefan, Fakulteta za informacijske študije,
- dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta,
- Sandi Meke, vodja področja sodelovanja z delodajalci, Zavod RS za zaposlovanje.
Razpravo bo moderirala: dr. Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta.
Prijava
Za prijavo na dogodek obiščite spletno stran Ekonomske fakultete, kjer so vam na voljo dodatne informacije in prijavni obrazec.
Raziskavo o delovnih mestih pri delodajalcih, pri katerih je zaznana velika fluktuacija kadra s hitrim ponovnim prehodom nazaj v brezposelnost, smo izvedli v sodelovanju z raziskovalci Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, v okviru projekta Krepitev mreže pisarn za delodajalce, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Plus (ESS+). Analiza je bila opravljena na podlagi anonimnih anket več kot 800 delodajalcev, s pomočjo intervjujev z vodji v podjetjih in z analizo registrskih podatkov.

Hvala za vaš odziv. S svojim komentarjem nam boste pomagali pri odpravi vsebinskih napak ali ponavljajočih se težav. Prosimo, da v komentarju ne navajate osebnih podatkov (kot so vaše ime, priimek ali e-naslov).