Dokazano pozitivni učinki ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji

Spodbudne ugotovitve o koristnosti udeležbe v programih

Sledenje rezultatom največ štiri leta po vključitvi posameznikov v programe in najmanj tri leta po zaključku programov kaže, da programi vodijo k razvoju, napredku in boljšemu položaju udeležencev na trgu dela. Poleg tega so razsežnosti učinkov enakovredne ali večje od tistih, ki izhajajo iz večine podobnih študij v drugih državah. Analizirani programi APZ tudi bistveno izboljšujejo plače udeležencev v primerjavi z neudeleženci, prispevajo k zmanjšanju stopnje neaktivnosti na trgu dela in zmanjšujejo migracije slovenskih državljanov v tujino. 
 

Povezovanje ljudi z delovnimi mesti

O podrobnejših izsledkih analize so predstavniki OECD ter Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji celoviteje spregovorili na konferenci z naslovom Povezovanje ljudi z delovnimi mesti, ki je potekala 13. 3. 2025 v Ljubljani. Namen dogodka v organizaciji slovenskega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bil predstaviti rezultate obsežne analize, objavljene na spletni strani OECD. Omenjeno poročilo o Sloveniji je sedemnajsto v nizu državnih poročil o politikah za povezovanje ljudi z boljšimi delovnimi mesti.
 

Analizirani obsežni in bogati administrativni podatki

Za oceno učinka ključnih programov APZ in njihovega vpliva na različne skupine prebivalstva so bili pri pripravi poročila uporabljeni bogati administrativni podatki iz različnih registrov in uradnih evidenc v Sloveniji. 
 

Stanje na trgu dela v zadnjih desetih letih

Poročilo navaja, da je slovenski trg dela v zadnjih letih dobro deloval.

Stopnja brezposelnosti je upadla na rekordno nizko raven, in sicer z najvišje vrednosti 10 % leta 2013 na 4,3 % v tretjem četrtletju 2024, kar kaže na močno okrevanje po finančni krizi leta 2008 in pandemiji COVID-19.
 

Kljub temu pa ostajajo nekateri izzivi:

• Dolgotrajna brezposelnost je še vedno zaskrbljujoča, saj sta bila skoraj dva od petih brezposelnih leta 2023 uvrščena med dolgotrajno brezposelne, kar je nad povprečjem OECD in EU.
   
• Starejši delavci in posamezniki z osnovnošolsko izobrazbo imajo bistveno nižje stopnje zaposlenosti kot njihovi kolegi, kar je med največjimi v EU in OECD.
   
• Slovenija je v letu 2022 za izvajanje programov APZ namenila le 0,18 % BDP, kar je manj kot polovica povprečja OECD, ki znaša 0,43 %. Čeprav nizek delež delno pojasnjuje upadanje brezposelnosti, so izdatki za APZ za brezposelno osebo v Sloveniji med najnižjimi v OECD.