Poklicni barometer

Kateri poklici bodo v primanjkljaju, presežku ali ravnovesju prihodnje leto?

Oglejte si rezultate zadnje izvedbe raziskave Poklicni barometer.

Rezultati raziskave Poklicni barometer za leto 2026 (pripravljeno septembra 2025) tudi v prihodnjem letu napovedujejo primanjkljaj kadra za vrsto poklicev na področjih zdravstvene oskrbe, šolstva in gradbeništva.

Letos smo ocenjevali le en poklic več kot leto poprej, zato v vrednostih ni večjega odstopanja. Vseeno beležimo med primanjkljaji 5 poklicev več kot v lanskem letu, v kategoriji ravnovesja imamo 3 poklice manj, kategorija presežka pa je letos manjša za 1 poklic.

Med ocenjevanimi poklici ni zaznati velikih preskokov med presežkom in primanjkljajem. Za poklicne skupine strokovnjakov za logistiko, visokošolskih učiteljev in sodelavcev, strokovnjakov za politike in programe, odvetnikov, tožilcev in pravobranilcev, farmacevtskih tehnikov in asistentov, posredovalcev informacij v klicnih centrih, frizerjev in prodajalcev po telefonu, za katere se je lani napovedovalo ravnovesje, letošnja napoved na ravni Slovenije kaže, da bodo poklici v primanjkljaju.

Iz primanjkljaja v ravnovesje bodo glede na napoved prešli biologi, botaniki in zoologi, farmacevti, hotelski receptorji, viličaristi ter delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Poklicni barometer za leto 2026 – Slovenija

Iz presežka v ravnovesje bodo prešli predvidoma arhitekti, tehniki za IKT ter podporo uporabnikom, uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, maserji in pedikerji oz. manikerji.

V nekaterih poklicih se je lani napovedovalo ravnovesje, letos pa se za te poklice predvideva presežek, in sicer za analitike poslovnih procesov, strokovnjake za prodajo oz. oglaševanje, carinike, davkarje, referente za socialno varnost in druge delavce za preprosta dela.

Zadnja izvedba Poklicnega barometra kaže, da bo v letu 2026 predvideni presežek še naprej na področju grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, novinarjev, filozofov, umetniških ustvarjalcev, pa tudi fotografov, tajnikov, poslovnih sekretarjev in telefonistov.

Za prihodnje leto (2026) se še naprej predvideva primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih. Podobno se predvidevajo primanjkljaji v različnih poklicih v zdravstvu – zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti, tudi osebni asistenti, socialni oskrbovalci ter v različnih skupinah strokovnjakov – inženirji gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, veterinarji, različni strokovnjaki za logistiko, kadre, socialno delo, računovodstvo in revizijo.

Največ poklicev v primanjkljaju je opaziti v Območnih službah Koper in Ljubljana, pri obeh gre za več kot 100 poklicnih skupin, v katerih se za naslednje leto predvideva primanjkljaj.

Največ presežkov se predvideva v Območnih službah Ptuj, Kranj in Trbovlje, v vseh je v presežku 40 ali več poklicnih skupin.

Največ poklicnih skupin v ravnovesju pa je v Območnih službah Murska Sobota, Sevnica in Velenje. V vseh treh območnih službah je v več kot 70 poklicnih skupinah za naslednje leto predvideno ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela.

Glavni razlogi za primanjkljaje

Preglejte glavne razloge za primanjkljaje na ravni Slovenije.

Ko govorimo o predvidenih primanjkljajih na trgu dela, želimo opredeliti tudi ključni razlog, ki vpliva na to, da je poklic umeščen v kategorijo primanjkljaja.

Ločimo dva glavna ključna razloga:

primanjkljaj zaradi pomanjkanja spretnosti in znanj, ko kader sicer obstaja, a je premalo usposobljen (nima ustreznih znanj, kompetenc, veščin, izpitov, licenc), ali pa strukturni dejavniki (starost, invalidnost, dolgotrajna brezposelnost ipd.) vplivajo na nezaposljivost kandidatov, ki so na trgu dela;
primanjkljaj zaradi pomanjkanja delovne sile, ko kandidatov za tovrstna delovna mesta ni oziroma jih delovne razmere (npr. plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo ipd.) odvračajo od tega, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih.

Zadnja izvedba Poklicnega barometra kaže, da primanjkuje delovne sile predvsem pri:

zdravstvenih poklicih (zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, zobozdravniki, bolničarjih),
krovcih in tesarjih,
usmerjevalcih in raznašalcih pošte,
delavcih v gostinstvu (kuharji, natakarji) ter pri
voznikih težkih tovornjakov.

O primanjkljajih zaradi pomanjkanje spretnosti in znanj govorimo pri:

strokovnjakih za računovodstvo in revizijo,
mehanikih ali serviserjih,
mizarjih in strugarjih ter
inženirjih strojništva.

V poročilu Razlogi za primanjkljaj so prikazani poklici, za katere se ocenjuje, da bodo v prihodnjem letu v primanjkljaju, prikazani pa so tudi ključni razlogi za primanjkljaj glede na navedene kategorije.

Razlogi za primanjkljaj