Poklicni barometer

Kateri poklici bodo v primanjkljaju, presežku ali ravnovesju prihodnje leto?

Oglejte si rezultate zadnje izvedbe raziskave Poklicni barometer.

Rezultati raziskave Poklicni barometer za leto 2027 (pripravljeno septembra 2026) tudi v prihodnjem letu napovedujejo primanjkljaj kadra za vrsto poklicev na področjih zdravstvene oskrbe in šolstva.

Letos smo ocenjevali 1 poklic več kot leto prej, zato v vrednostih ni večjega odstopanja. Vseeno beležimo med primanjkljaji 8 poklicev manj kot v lanskem letu, v kategoriji ravnovesja imamo 1 poklic manj, kategorija presežka pa je letos večja za 8 poklicev.

Tri poklicne skupine smo ocenili samo na nacionalni ravni: vojaki, policisti in pazniki v zaporih. Za vse 3 se predvideva, da bodo v prihodnjem letu v primanjkljaju.

Med ocenjevanimi poklici ni zaznati preskokov med presežkom in primanjkljajem. Za nekatere poklicne skupine, za katere se je lani napovedalo ravnovesje, se letos napoveduje primanjkljaj, in sicer to velja za farmacevte; zobozdravstvene asistente; zavarovalne zastopnike in posrednike; strokovne sodelavce za socialno delo; tiskarje; slaščičarje; obdelovalce lesa; viličariste; delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih ter delavce za preprosta transportna, skladiščna dela.

Iz presežka v ravnovesje bodo prešli predvidoma analitiki poslovnih procesov; receptorji, razen v hotelih ter drugi delavci za preprosta dela.

Poklicni barometer za leto 2027 – Slovenija

Iz primanjkljaja v ravnovesje bo prešlo največ poklicev, to so: kemiki; strokovnjaki v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu; strokovnjaki za logistiko; inženirji elektronike; veterinarji; strokovnjaki za kadre; analitiki, razvijalci, programerji; odvetniki, tožilci, pravobranilci; tehniki za fiziko, kemijo; tehniki za gradbeništvo, geodezijo; tehniki za elektrotehniko; tehniki za elektroniko; gradbeni nadzorniki; frizerji; polirci, brusilci, ostrilci; krojači, šiviljci, usnjarji; upravljavci žerjavov, dvigal ter kurirji, dostavljavci.

V nekaterih poklicih se je lani napovedovalo ravnovesje, letos pa se za te poklice predvideva presežek, in sicer za komercialne zastopnike za prodajo; nabavne referente; posrednike za zaposlovanje; tehnike za IKT ter podporo uporabnikom; tehnike operaterje oddajnih, avdiovizualnih naprav; uradnike v računovodstvu, knjigovodstvu; uradnike v statistiki, financah, zavarovalništvu; prodajalce neživil; poljedelce, vrtnarje; monterje ter serviserje elektronskih, IKT naprav.

V letu 2027 bo predvideni presežek še naprej na področju grafičnih in multimedijskih oblikovalcev; strokovnjakov za prodajo; sociologov, antropologov; filozofov, zgodovinarjev, politologov; novinarjev; prevajalcev, tolmačev, lektorjev; umetniških ustvarjalcev, poustvarjalcev; carinikov, davkarjev, referentov za socialno varnost ter referentov v turističnih in potovalnih agencijah.

Še naprej se predvideva primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih. Podobno se predvidevajo primanjkljaji v različnih poklicih v zdravstvu – zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti, tudi osebni asistenti, socialni oskrbovalci ter v različnih skupinah strokovnjakov – inženirji gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, veterinarji, različni strokovnjaki za logistiko, kadre, socialno delo, računovodstvo in revizijo.

Največ poklicev v primanjkljaju je napovedanih v Območnih službah Koper in Ljubljana, pri Kopru se predvideva primanjkljaj pri več kot 90 poklicnih skupinah, pri Ljubljani pa pri več kot 100.

Največ presežkov se predvideva v Območnih službah Ptuj in Trbovlje, v obeh je v presežku 60 ali več poklicnih skupin.

Največ poklicnih skupin v ravnovesju pa je v Območnih službah Sevnica in Velenje. V obeh območnih službah je v več kot 70 poklicnih skupinah za naslednje leto predvideno ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela.

Glavni razlogi za primanjkljaje

Preglejte glavne razloge za primanjkljaje na ravni Slovenije.

Ko govorimo o predvidenih primanjkljajih na trgu dela, želimo opredeliti tudi ključni razlog, ki vpliva na to, da je poklic umeščen v kategorijo primanjkljaja.

Ločimo dva glavna ključna razloga:

primanjkljaj zaradi pomanjkanja spretnosti in znanj, ko kader sicer obstaja, a je premalo usposobljen (nima ustreznih znanj, kompetenc, veščin, izpitov, licenc), ali pa strukturni dejavniki (starost, invalidnost, dolgotrajna brezposelnost ipd.) vplivajo na nezaposljivost kandidatov, ki so na trgu dela;
primanjkljaj zaradi pomanjkanja delovne sile, ko kandidatov za tovrstna delovna mesta ni oziroma jih delovne razmere (npr. plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo ipd.) odvračajo od tega, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih.

Zadnja izvedba Poklicnega barometra kaže, da primanjkuje delovne sile predvsem pri:

zdravstvenih poklicih (zdravnikih, strokovnjakih za zdravstveno nego, delovnih terapevtih, bolničarjih),
zidarjih, tesarjih, delavcih za preprosta dela v gradbeništvu,
strokovnjakih za socialno delo in svetovanje,
delavcih v gostinstvu (kuharjih, natakarjih) ter pri
socialnih oskrbovalcih.

O primanjkljajih zaradi pomanjkanje spretnosti in znanj govorimo pri:

mehanikih ali serviserjih,
mizarjih in strugarjih,
monterjih, serviserjih vodovodnih, plinskih inštalacij,
varilcih ter
upravljalcih strojev za zemeljska dela.

V poročilu Razlogi za primanjkljaj so prikazani poklici, za katere se ocenjuje, da bodo v prihodnjem letu v primanjkljaju, prikazani pa so tudi ključni razlogi za primanjkljaj glede na navedene kategorije.

Razlogi za primanjkljaj