Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Povzetek

Pričujoči sprehod skozi zgodovino organiziranega zaposlovanja na slovenskih tleh ni namenjen samo obujanju zgodovinskega spomina ali nostalgičnemu pogledu v preteklost, temveč pomeni oziranje nazaj, da bi s strokovnim očesom ugotovili, kakšen je bil razvoj organiziranega zaposlovanja v posameznih razvojnih fazah in obdobjih. Le-ta smo zaradi preglednosti morda tudi nekoliko shematično porazdelili, vendar smo se pri tem skušali držati glavnih zgodovinskih prelomnic.

Na temelju zgodovinskih dejstev smo želeli ugotoviti, kako so se od klasičnega posredovanja za delo in socialno zaščito delavcev vse do danes v različnih obdobjih razvoja, različnih politično-ekonomskih sistemih odzivale posamezne organizacijske oblike zaposlovanja. Nedvomno ta kratek zgodovinski pregled daje odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljamo še danes, mnoga so še odprta, na številna pa bo potrebno odgovoriti, da bomo znali ravnati v svobodnem, hitro se razvijajočem svetu.

Prvo obdobje, ki ima svoje začetke že pred letom 1900, velja za pionirsko obdobje organiziranega zaposlovanja in je trajalo tja do konca I. svetovne vojne. Karakterizira ga izključno posredovalniška funkcija med delodajlci in delavci na področju zaposlovanja. Ta vloga je bila kasneje razširjena tudi na posredovanje stanovanj kot obliko reševanja enega od eksistenčnih problemov novo zaposlenih delavcev iz drugih regij, kar pomeni, da je imela ta posredovalniška vloga že prisotno tudi socialno noto. Zato bi ta čas lahko poimenovali kot obdobje začetkov organiziranega posredovanja in klasičnega posredniškega odnosa med delodajalci in delavci brez državne prisotnosti ali njene regulative.

I. svetovna vojna in njen konec ter razpad Avstro-Ogrske monarhije in nastanek novih držav je prinesla nove izzive, predvsem pa zahteve po spremenjenih organizacijskih oblikah in razširitvi dejavnosti. V Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji smo bili priča institucionalizaciji področja zaposlovanja, ki se kaže z vstopom države na reguliranje zaposlovanja in njenim odločujočim vplivom na nadaljnji organiziran razvoj. Ustanavljajo se borze dela. Poleg posredniške vloge je zanje značilna še poudarjena zaščitna vloga za zagotavljanje eksistence brezposelnih delavcev. Postavljeni so bili tudi pravni temelji zavarovanja za primer brezposelnosti. Borze dela so primerno vojnemu času v skrčenem obsegu životarile tudi med okupacijo, v glavnem pod italijanskim "škornjem".

Zlom fašizma, nastajanje novih držav, nove politične ureditve v Evropi in začetek obnavljanja porušenega in uničenega gospodarstva ter razrahljanje človeških in moralnih vrednot ljudi je prineslo nove dimenzije v prihajajoč čas druge polovice 20. stoletja. Zahteve so bile drugačne tudi na področju zaposlovanja. Potrebe po strokovnih kadrih so bile vse večje in tako beležimo začetke zagotavljanja usposabljanja strokovnih kadrov in njihovega zaposlovanja.

Država s centralističnim vodenjem je imela ključno vlogo pri organiziranem zaposlovanju, ki je obdržalo vse prejšnje klasične funkcije. Ob posredovanju dela pa je bila močneje poudarjena zaščitna vloga delavcev kot posledica socialističnega razvoja in negiranje kapitalizma kot izkoriščevalskega sistema delavstva. Na področju zaščite delavstva in kot subjekt v procesu zaposlovanja se prvič pojavi organiziran sindikat.

Navkljub razvojnim spremembam pa lahko vse do leta 1954 govorimo o posredovalniškem karakterju organiziranega zaposlovanja, s pomembno vlogo države in sindikata v funkciji socialne zaščite delavcev.

Preobrat je bil storjen v naslednjem obdobju (od leta 1954 do 1960), ko posredovalnice za delo zamenjajo zaposlovalnice z že bolj razvejano regionalno organiziranostjo. S tem so bili postavljeni zametki zavodov za zaposlovanje. Vse do tega časa je bil sinonim za organizirano zaposlovanje borza dela, ki še danes živi v zavesti predvsem starejših, medtem ko so srednje in mlajše generacije že privzele nov termin zavod za zaposlovanje, ki je organizacijsko zaživel od leta 1960 dalje.

Organizacijska fleksibilnost, decentralizacija pristojnosti po občinah, večja samostojnost pri razpolaganju s sredstvi in razširjena dejavnost so bile glavne značilnosti Zavoda za zaposlovanje vse do ustanovitve Samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje leta 1974.

Zavodi so bili preimenovani v Samoupravne interesne skupnosti kot posledica ustavnih sprememb in sprejetja Ustave in Zakona o združenem delu iz tega časa. To obdobje karakterizira dokaj nekontrolirano in stihijsko zaposlovanje v tako imenovani družbeni nadgradnji, naraščanje števila zaposlovanja neproduktivnih delavcev v terciarnem sektorju, v družbeno političnih organizacijah, družbeno političnih skupnostih, SIS-ih, v gospodarstvu pa se je povečalo zaposlovanje neproizvodnih delavcev v upravi takratnih TOZD-ov, SOZD-ov in drugih samoupravnih oblikah organiziranosti samoupravljanja. Posledica teh sprememb je bila, da so dobile samoupravne interesne skupnosti cel kup nalog, ki so njej sami nalagale, da se je morala (pre)čestokrat ukvarjati sama s seboj v zapletenem samoupravnem mehanizmu. To je zahtevalo veliko časa in energije, saj je tudi Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje sledila intencam Zakona o združenem delu in je bilo veliko truda vloženega v delo skupščin, izvršilnih odborov, komisij ipd. Vendar je tudi v teh pogojih Samouravna interesna skupnost za zaposlovanje vsebinsko zadržala vse prejšnje funkcije in jih uspešno opravljala. To obdobje je bilo v bistvu le nadaljevanje dela Zavoda za zaposlovanje v drugačni organizacijski obliki.

Po osamosvojitvi Slovenije so samoupravne interesne skupnosti in njihove delovne skupnosti prevzeli republiški upravni organi. Preimenovale so se v Republiški zavod za zaposlovanje, ki je deloval kot organ v sestavi Ministrstva za delo, od leta 1992 dalje pa kot samostojni javni zavod s statusom pravne osebe. Delo je racionalizirano na vsebinskem in organizacijskem nivoju ter višji tehnološki ravni. Leta 1998 se je Republiški zavod preimenoval v Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, njegove Območne enote pa v Območne službe. S spremembo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je opredeljena temeljna pravica brezposelne osebe kot vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja z namenom povečevanja zaposlitvenih možnosti.

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube