Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Borza dela med okupacijo

Delovanje pod italijansko okupacijo

Delovanje borze dela tudi med vojno ni popolnoma zamrlo. 1. julija 1941 je pričela veljati Naredba visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 52 - Ureditev povpraševanja in ponudbe dela. Imela je namen ugotoviti, koliko delavcev je na vsem ozemlju pokrajine na razpolago, in skrbeti za njihovo namestitev predvsem v kraju njihovega stalnega bivališča. To delo je opravljal Pokrajinski namestitveni urad pri Borzi dela v Ljubljani. Tako je bil v vsaki občini ustanovljen oddelek Namestitvenega urada, ki ga je vodil zaupnik Borze dela.

V roku enega meseca po uveljavitvi uredbe so se morale vse brezposelne osebe prijaviti pri Namestitvenem uradu. Namestitveni urad pa je sestavil seznam delavcev, ki so bili brez dela. Delodajalci niso smeli sprejemati delavcev, ki niso bili vpisani na seznamu. Če Namestitveni urad ni mogel ustreči povpraševanju po delavcih, so potrebe posredovali uradu Preseljevalnega ali kolonizacijskega komisariata v Ljubljani. Delodajalci so morali oddelku Namestitvenega urada v petih dneh javiti ime in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih odpustili, ali delavcev, ki so sami zapustili delo.

Pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino so ustanovili Pokrajninski namestitveni odbor, ki je izdajal organizacijska, strokovna in upravna navodila. Odboru je predsedoval odposlanec visokega komisarja, ostali predstavniki pa so bili iz Preseljevalnega in kolonizacijskega komisariata, Inšpekcije dela, člani odbora so bili tudi upravnik Borze dela in štirje predstavniki delodajalcev ter štirje predstavniki delojemalcev, ki pa jih je imenoval visoki komisar. Odbor je imel pravico odrediti izbris delavca s seznama in tudi določiti trajanje izbrisa. Posledica izbrisa pa je bila izguba pravice do podpore za brezposelnost za čas, ki ga je ravno tako določil odbor.

8. 7. 1941 je ekscelenca visoki komisar Emilio Grazioli najprej odločil, da se plače nameščencev in delavcev zvišajo brezpogojno, in sicer za 10 do 20 % ( to je bila posledica uspešnega gostovanja rimske opere v Ljubljani), nato pa z odlokom razglasil, da se Delavska zbornica poslej imenuje Pokrajinska delavska zveza. Z naredbo visokega komisarja pa je bila 15. 11. 1941 ustanovljena tudi Pokrajinska zveza delodajalcev (industrijalci in obrtniki, trgovci, kmetovalci, denarni in zavarovalni zavodi), nato pa 19. 2. 1942 še Pokrajinska zveza svobodnih poklicev (odvetniki, notarji, zdravniki, lekarnarji, inženirji).

Pokrajinska delavska zveza je imela štiri oddelke: oddelek industrijskih delojemalcev, oddelek trgovinskih delojemalcev, oddelek poljedelskih delojemalcev in oddelek bančnih in zavarovalnih delojemalcev. Razen tega je imela večje število sindikatov za posamezne stroke. Pokrajinska delavska zveza je imela nalogo zastopati splošne interese delavcev Ljubljanske pokrajine in skrbeti za njihovo zaščito, podpiranje in nravstveno(!) vzgojo. Predvsem je skrbela za poravnavo nasprotij in sporov, usklajevanje interesov včlanjenih skupin, pospeševanje ustanavljanja ustanov za gmotno podpiranje, strokovno izobrazbo ter nacionalno in moralno vzgojo, posredovanje dela pa je bilo drugotnega pomena.

Težišče nalog tako delavske zveze kot zveze delodajalcev je bilo v ureditvi kolektivnih gospodarskih in delovnih odnosov.

V tem času so bili delavci preko Zavoda za socialno zavarovanje zavarovani za primer bolezni, nesreče pri delu, za onemoglost, starost in smrt. Zavarovanja za brezposelnost ni bilo, pač pa je Javna borza dela nudila podpore za brezposelnost.

Predpisane prispevke je moral plačati delodajalec, ki pa je imel pravico delavcu sproti odtegovati polovico prispevka za bolezen, onemoglost, starost in smrt, za Javno borzo dela ter ves prispevek za Pokrajinsko delavsko zvezo. V celoti je delodajalec nosil stroške prispevka za nezgodo in Inšpekcijo dela.

Za prispevke pa ni jamčil le delodajalec sam s svojim premoženjem, ampak tudi njegov zakonec, pri gradbenih delih pa tudi naročnik gradnje.

Delovanje pod nemško okupacijo

Po kapitulaciji Italije se je delovanje borze dela v Ljubljanski pokrajini odvijalo pod okriljem takratnega Arbeitsamta. Le-ta je s svojimi zloglasnimi metodami dela mobiliziral mladino v razne organizacije in ljudi pošiljal na obvezna dela. Ostala delovna sila je bila mobilizirana v vojno industrijo in razne formacije za kopanje in urejanje vojaških utrdb. Delavce, ki se pozivom tega urada niso odzvali, so odvedli v razna kazenska taborišča.

Praktično lahko ugotovimo, da je s kapitulacijo Italije in nastopom nemškega Reicha tudi v Ljubljanski pokrajini povsem zamrlo redno zaposlovanje delavcev, saj je zmeraj bolj oboroženi nacistični režim potreboval delovno silo predvsem za vojaške potrebe. Pri tem pa ni izbiral metod za mobilizacijo le-te in je pravzaprav samo razširil svoje delovanje, ki ga je že prej začel na Štajerskem

Skip Navigation LinksDomovO ZRSZPredstavitevZgodovinamed okupacijo

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube