Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Od osamosvajanja Slovenije dalje

Od leta 1990 do danes

V letu 1990 se je na podlagi Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije organizacija področja zaposlovanja bistveno spremenila. Na podlagi teh amandmajev je Izvršni svet Skupščine SRS sprejel sklep o prevzemu delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti v republiške upravne orane. Na podlagi Zakona o določitvi nalog, ki so jih od 1. 1. 1990 začasno opravljali organi SIS, in o ustanovitvi določenih republiških upravnih organov, ki ga je sprejela Skupščina SRS, pa je Republiški zavod za zaposlovanje postal organ v sestavi Republiškega komiteja za delo.

Po osamosvojitvi Slovenije je začela brezposelnost v začetku devetdesetih let strmo naraščati. Poleg globalnih sprememb se je moral slovenski trg dela soočiti še z dodatnimi izzivi, ki so bili pogojeni:

s spremembo gospodarskega sistema;

z izgubo velikega obsega trgov in s tem pospešene izgube delovnih mest v sektorju;

s procesi privatizacije in denacionalizacije;

z vplivom t. i. otroških bolezni večstrankarskega sistema;

s potrebo po spreminjanju vrednot, miselnosti in načina funkcioniranja večine prebivalstva.

Do začetka devetdesetih so med letnimi prilivi v brezposelnost prevladovali iskalci prve zaposlitve, v letu 2000 pa je njihov delež le še 17,8 % v ljubljanski regiji.

Dobro četrtino dotoka so predstavljali presežni delavci, ki so bili pričakovani zaradi velike podzaposlenosti v Sloveniji (tako kot v ostalih tranzicijskih državah). Dejanski obseg presežnih delavcev je bil v začetku devetdesetih višji od registriranih na zavodu, saj se je večji del presežkov preselil med neaktivno prebivalstvo zaradi izvajanja ukrepov dokupa zavarovalne dobe in predčasnega upokojevanja.

Tretja pomembna vrsta priliva v brezposelnost je bilo povečano zaposlovanje za določen čas, ki je bilo pogojeno s težnjo delodajalcev, da zmanjšajo rizik stroškov, ki so povezani z odpuščanjem trajno presežnih delavcev.

Zaradi krize v tekstilni in obutveni industriji, kjer je prevladovala ženska delovna sila, je v drugi polovici devetdesetih začelo naraščati število brezposelnih žensk.

Močno se je poslabšala starostna struktura brezposelnih, saj so med odpuščenimi presežnimi delavci prevladovali starejši, poleg tega pa tudi slabše izobraženi. Ti delavci imajo slabše zaposlitvene možnosti, saj se delodajalci praviloma odločajo za zaposlovanje mlajših oseb. S tem pa se je poslabšala tudi struktura brezposelnih in trajanje brezposelnosti. Delež dolgotrajno brezposelnih (nad 1 leto) se je od začetka devetdesetih do danes s 37 % strmo povzpel na več kot 60 % registrirano brezposelnih. Dolgotrajna brezposelnost pa spet znižuje njihove zaposlitvene možnosti.

V februarju 1991 je stopil v veljavo spremenjeni Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, na podlagi katerega naj bi zavod za zaposlovanje pričel delovati kot javni zavod s 1. 1. 1992.

Zakon je prinesel tudi nekaj sprememb na področju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Po novem je denarno nadomestilo znašalo 70 % od osnove prve tri mesece prejemanja, v naslednjih mesecih pa 60 % od osnove. Čas prejemanja nadomestila se je nekoliko podaljšal predvsem za tiste, ki so imeli več zavarovalne dobe, in je tudi izenačil pravice oseb, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, s pravicami ostalih delavcev. Tako je oseba prejemala nadomestilo tri mesece, če je bila zavarovana najmanj 9 mesecev brez prekinitve ali 12 mesecev s prekinitvami v zadnjih 18 mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja; šest mesecev, če je bila zavarovana najmanj 30 mesecev brez prekinitve ali 50 mesecev s prekinitvami v zadnjih petih letih; devet mesecev, če je bila oseba zavarovana od 5 do 10 let; dvanajst mesecev, če je bila oseba zavarovana od 10 do 15 let; osemnajst mesecev, če je bila oseba zavarovana od 15 do 20 let; 24 mesecev, če je bila oseba zavarovana več kot 20 let. Če je osebi po izteku nadomestila manjkalo do upokojitve tri leta ali manj, se je denarno nadomestilo podaljšalo za čas do upokojitve. Ves čas prejemanja denarnega nadomestila je bila oseba tudi pokojninsko in zdravstveno zavarovana. Zakon je pravico do denarne pomoči za brezposelnost omejil na 12 mesecev in je znašala 80 % zajamčenega osebnega dohodka po zakonu.

V začetku leta 1992 je Republiški zavod za zaposlovanje deloval kot organ v sestavi Ministrstva za delo, od 25. maja dalje pa kot samostojni javni zavod s statusom pravne osebe. Sprememba je bila izvedena na podlagi 61. in 77. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. V smislu nove statusne organiziranosti pa je zavod pričel delovati po sprejemu Statuta Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki ga je sprejel Upravni odbor zavoda dne 29. 9. 1992. 3. 12. 1992 pa je dala nanj soglasje še Vlada RS.

Po statutu je zavod organiziran enotno za celo Slovenijo, obdržal pa je deset območnih enot in v vsaki občini urad za delo za neposredno zagotavljanje dejavnosti zaposlovanja. Zavod upravlja upravni odbor, ki je tripartitno sestavljen, in sicer iz predstavnikov organizacij in delodajalcev, organiziranih v Gospodarski zbornici in drugih združenjih, predstavniki delavcev, ki so organizirani v sindikatih, in predstavnikov vlade Republike Slovenije. Upravni odbor predlaga vladi elemente za sprejem razvojne politike z vidika zaposlovanja, politiko in programe zaposlovanja z ukrepi za izvajanje, politiko štipendiranja, obseg potrebnih sredstev, sprejema splošne akte zavoda, program dela, finančni načrt, poslovna poročila, zaključni račun, odloča o izvajanju programov z vidika prioritet, spremlja delo zavoda, nadzoruje finančno in materialno poslovanje zavoda, itd. Upravni odbor vodi predsednik, ki se na štiri leta zamenja med člani tripartitnega sestava. Za proučevanje določenih vprašanj, pripravo predlogov in za izvrševanje sklepov ima upravni odbor stalne ali občasne komisije oziroma druga telesa. Ministrstvo za delo zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme upravni odbor, če oceni, da ni zakonita ali ni skladna s sprejeto politiko oziroma programom zaposlovanja, in o tem obvesti vlado Republike Slovenije.

Poslovodni organ zavoda je direktor, ki ga na predlog ministra, pristojnega za delo, imenuje in razrešuje vlada RS. Mandatna doba direktorja je štiri leta. Direktor ima generalna pooblastila za vodenje dela in poslovanje zavoda, predstavljanje in zastopanje zavoda in odgovarja za strokovnost in zakonitost dela zavoda. V območnih enotah organizira poslovanje in vodi strokovno delo direktor območne enote.

V letu 1992 pa je nastopila še ena velika sprememba. Sredi leta je začel veljati Zakon o zaposlovanju tujcev. V 90 dneh po sprejemu zakona so lahko tujci pridobili osebno delovno dovoljenje po olajšanem postopku. Delovna dovoljenja so se izdajala za nedoločen čas, če je bila oseba zaposlena za nedoločen čas in je imela vsaj 10 let dela v Republiki Sloveniji, in za določen čas enega leta, če je bila oseba zaposlena za nedoločen čas in je imela manj kot 10 let dela v RS, če je bila v delovnem razmerju za določen čas, če je bila dnevni migrant, če je bila prijavljena pri Republiškem zavodu za zaposlovanje in je prejemala prejemke v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Za vse ostale se je izdalo delovno dovoljenje na vlogo delodajalca, če v evidenci zavoda ni bilo prijavljenih brezposelnih oseb, ki bi izpolnjevale pogoje, ki jih je postavil delodajalec, in so bile voljne sprejeti zaposlitev.

Največ dovoljenj je bilo izdanih za delavce iz Bosne in Hercegovine - 7.942, 41 pa za ostale države. Dovoljenja je pridobilo največ nekvalificiranih delavcev. Izdanih je bilo tudi 437 osebnih delovnih dovoljenj brezposelnim, ki so izpolnjevali zakonske pogoje.

V letu 1992 je bila možnost izplačila denarnega nadomestila v enkratnem znesku dana tudi brezposelnim osebam, ki so prihajale iz bivših republik SFRJ. Te osebe so dobile nadomestilo izplačano v enkratnem znesku, če so podpisale izjavo, da se bodo vrnile v kraj stalnega bivališča zaradi zaposlitve, in dokument, s katerim so se zavezale, da iz naslova enkratnega izplačila nimajo več zahtevka do zavoda. Takih izplačil je bilo v letu 1992 na območju Slovenije 77, v ljubljanski regiji pa 57.

Z novelo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti iz leta 1993 so bile urejene pravice še za tiste brezposelne osebe, ki so zaradi političnih sprememb postale tuji državljani, torej za državljane bivših jugoslovanskih republik. Pravice do denarne pomoči pa seveda ni mogla uveljavljati oseba, ki ni imela stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Čas prejemanja denarne pomoči za brezposelnost se je za vse upravičence skrajšal na 6 mesecev.

Tujec se je lahko prijavil kot iskalec zaposlitve le, če je imel osebno delovno dovoljenje.

Zakon je posegel še v pravico do denarnega nadomestila: če je oseba uveljavila pravico do nadomestila v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja, ji je le-ta šla od prvega dneva brezposelnosti, če je uveljavila to pravico po izteku tega roka, se ji je skupna dolžina prejemanja nadomestila zmanjšala za čas prekoračitve roka, računajoč od 31. dneva prenehanja delovnega razmerja dalje do vložitve zahteve.

S spremembo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je stopil v veljavo 24. 10. 1998, se je Republiški zavod za zaposlovanje preimenoval v Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, njegove Območne enote pa v Območne službe. Organa zavoda sta upravni odbor in direktor zavoda. Upravni odbor ima trinajst članov: po štiri predstavnike delodajalcev, sindikatov in vlade ter enega predstavnika zaposlenih v zavodu. Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika, ki ima mandat štiri leta. Direktorja zavoda na predlog ministra, pristojnega za delo, imenuje in razrešuje vlada RS. Mandat direktorja je štiri leta.

Novi zakon je bistveno posegel v pravice brezposelnih oseb. Temeljna pravica brezposelne osebe po tem zakonu ni več uveljavljanje pravic iz naslova brezposelnosti, temveč vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti. Tako lahko zavarovanec uveljavlja pravico do nadomestila za čas nezaposlenosti, če zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve. in pridobljene pravice ohrani, če je na razpolago za zaposlitev in zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve, če zanj po preteku polovice časa, v katerem je upravičen do nadomestila, ni na voljo primerne zaposlitve, če aktivno išče zaposlitev, če ni na voljo ustreznega program aktivne politike zaposlovanja in če biva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt ne določa drugače. Spremembe je zakon prinesel pri najnižjem nadomestilu, ki ne sme biti višje od zajamčene plače po zakonu, in pri najvišjem nadomestilu, ki ne sme biti višje od trikratnika najnižjega nadomestila. Bistveno pa se je skrajšal čas prejemanja nadomestila, in sicer se osebi prizna nadomestilo za tri mesece, če ima od 1 do 5 let zaposlitve; za šest mesecev, če ima od 5 do 15 let zaposlitve; devet mesecev, če ima od 15 do 25 let dela; in 12 mesecev, če je bila zaposlena več kot 25 let.

Zakon uvaja posebno varstvo starejših delavcev. Nadomestilo v trajanju nad 12 mesecev se prizna le osebi, ki je starejša od 50 let in ima več kot 25 let zavarovalne dobe, in sicer za 18 mesecev, za 24 mesecev pa osebi, ki je starejša od 55 let in ima nad 25 let zavarovalne dobe. Zakon je ukinil pravico do podaljšanja nadomestila do upokojitve. Če po izteku nadomestila osebi manjkajo do upokojitve največ tri leta, ji plačuje zavod prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za ta čas lahko oseba uveljavlja tudi pravico do denarne pomoči za brezposelnost, če izpolnjuje zakonske pogoje. Vendar so to izjemni primeri, sicer pa je zakon omejil denarno pomoč na 15 mesecev prejemanja v višini 80 % zajamčene plače. Zakon je ukinil tudi izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku in prinesel novo vzpodbudo za zaposlovanje - povračilo prispevkom delodajalcem, ki za nedoločen čas ali za najmanj dve leti zaposlijo brezposelno osebo.

Decembra 1998 je v okviru Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in hkrati na območju Območne službe Ljubljana začel delovati Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), ki je bil prva tovrstna ustanova v Sloveniji.. Ustanovljen je bil s pomočjo mednarodnega programa pomoči Phare. Od leta 1999 dalje so pričeli z delovanjem še CIPS-i na področju Območnih služb Celje in Maribor ter informativna mesta CIPS-a v Brežicah, Žalcu, Kočevju in Ribnici. CIPS je namenjen mladim, ki nimajo dostopa do informiranja in poklicnega svetovanja; brezposelnim, ki potrebujejo informacije in poglobljeno poklicno svetovanje pri iskanju zaposlitve ali odločanju za dodatno izobraževanje; presežnim delavcem, da se izognejo prehodu v brezposelnost; zaposlenim na zavodu, da lahko uporabljajo knjižnico in druge pripomočke za lastno izobraževanje, kar jim pomaga do večje učinkovitosti pri njihovem delu.

V CIPS-u so na voljo, poleg informacij v pisni in računalniški obliki ter video prikazih, še individualno svetovanja pri načrtovanju poklicne poti, individualno svetovanje pri načrtovanju izobraževalne poti, predavanja o poklicih, pogovori z delodajalci in krajše delavnice, ki jih organizira Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Od začetka leta 2000 pa samostojno delujeta še dve območni skupnosti, in sicer Območna služba Trbovlje, ki se je odcepila od Območne službe Ljubljana, in Območna služba Ptuj, ki se je odcepila od Območne službe Maribor. Bili sta ustanovljeni tudi zaradi neugodne gospodarske situacije na omenjenih področjih oziroma specifike trga in s tem povezanih težav pri zaposlovanju, zaradi katerih je na tem območju nadpoprečna stopnja brezposelnosti. Cilj novih območnih služb je čim tesnejša povezanost z lokalnim okoljem.

Kot vidimo zavod za zaposlovanje ni izum modernega časa, saj so težave, ki so bile posledica brezposelnosti, reševali že od začetka prejšnjega stoletja dalje, pa vse do današnjih dni. Zgodovina zavoda sega tja v čas Avstro-Ogrske monarhije in se nadaljuje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevini Jugoslaviji, Ljubljanski provinci med italijansko okupacijo, Jugoslaviji in končno v samostojni Sloveniji. Razen zadnje, so vse ostale države razpadle, zavod za zaposlovanje pa ostaja.

Ilija Globačnik

Skip Navigation LinksDomovO ZRSZPredstavitevZgodovina1990 do danes

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube