Opis poklica
Animator lutk
Kratek opis
Animator lutk oziroma lutkovni igralec igra v predstavah lutkovnih gledališč ali samostojnih skupin. Vloge, v katerih nastopa, so lahko glavne, stranske ali pa v igri le statira.
Kaj delavec običajno dela
Animator lutk oziroma lutkovni igralec igra v lutkovnih predstavah lutkovnih gledališč ali samostojnih skupin. Pri delu ga vodijo umetniški vodja gledališča ali skupine, režiser in dramaturg predstave, ki skupaj ocenijo zahtevnost in kakovost opravljenega dela v lutkovni predstavi. Pri oblikovanju igralsko-animacijske vloge, kar pomeni, da izvajalec sam govori besedilo in animira (oživlja) svojo lutko, si sledijo posamezni koraki.
Najprej je na vrsti razčlembna vaja, kjer režiser in dramaturg razložita zamisel uprizoritve in opišeta posamezne značaje dramskih oseb, likovnik pa predloži skice lutk in scenografije, da si igralec lahko ustvari pravo sliko o nastajajoči predstavi. Sledijo vaje na odru, kjer se izdeluje mizanscena (razporeditev igralcev v prostoru in podrobna določitev gibanja in govorjenja glede na vsebino in idejo dela) in posamezne vloge. Po opravljenih vajah pride na vrsto premierna uprizoritev in ponovitve predstav. V tem procesu je gledališče dolžno zagotoviti koreografa, kadar so v predstavi plesni vložki, korepetitorja za pevske točke in lektorja, ki pomaga oblikovati govorjeno besedilo.
Igralec-animator mora prihajati na vaje pripravljen, besedila se mora naučiti na pamet in slediti režiserjevi zamisli uprizoritve. Svojo vlogo izdela v dogovorjenem roku vaj kar najbolje in skrbi za kakovostno raven vloge tudi na vseh ponovitvah predstav.
Delovna področja
Delovna področja animatorja lutk so predvsem lutkovna gledališča in prizorišča, kjer potekajo lutkovne predstave, kot so šole, vrtci in razne prireditve.
Delovni pripomočki
Lutkovno gledališče mora igralcu dodeliti garderobo in garderoberja, maskerja, če je potreben, ustrezen kostum ali delovno obleko, sanitarije in tuše, ustrezno opremljen odrski prostor ter kakovostno izdelane lutke. Prav tako mora zagotoviti lučno in tonsko tehniko pri predstavi ter scenske manipulante, ki odrski prostor pripravijo za vajo ali predstavo.
Izdelek in storitev
Storitev igralca-animatorja je odigrana vloga v predstavi ali delo na vaji. To je avtorska storitev.
Znanja in spretnosti
Lutkovni igralec-animator ima običajno končano Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFTV) ali drugo visoko šolo za igralce ter animacijske tečaje, v katerih se nauči animirati različne tipe lutk. Znati mora opraviti manjša popravila na lutki, obvladati mora odrski govor, odrski gib, petje, ples in animacijo lutk; predvsem pa igro in improvizacijske tehnike, ki jih potrebuje pri oblikovanju vloge.
Psihofizične sposobnosti
Redno mora vzdrževati telesno in duševno zmogljivost ter paziti na svoje zdravje.
Interesi
Animator lutk mora biti strpen do soigralcev. Imeti mora občutek za delo v skupini in znati se mora prilagoditi zahtevam in viziji režiserja predstave. Pri delu mora biti natančen in iznajdljiv. V opis njegovih del in nalog spada tudi predpriprava na vaje in predstave, ki jo igralec-animator opravi doma in ima za to priznano določeno število opravljenih ur dela.
Razmere za delo
Delovni čas animatorja lutk je deljen in tudi ni vedno enako razporejen. Kdaj bodo potekale vaje ali predstave, je predvsem odvisno od zasedenosti odra in prostorov za vaje. Zato se mora nenehno prilagajati različnim urnikom in delovnim razporeditvam. Vaje so lahko zjutraj in zvečer, ali pa ima le eno podaljšano vajo z odmorom. Predstave potekajo v glavnem dopoldne in popoldne. Tudi ob sobotah in nedeljah sta praviloma po dve predstavi na dan. Predvsem pa animator lutk opravi največje število lutkovnih predstav v decembru, ki je tudi najnapornejši čas gledališke sezone.
Nevarnosti
Nevarnost poškodbe pri delu animatorja so velike. Zaradi posebnih razmer v gledališču (vlaga, prah, mikrobi), telesnih naporov, zahtevnih akrobatskih nalog in animacijskih položajev, težkih lutk in glasovnih naporov so možne poškodbe hrbtenice, ramenskih sklepov, izguba glasu ali ohromelost zapestja. Zato naj bi bil animator lutk zdrav, močnega glasu in dobre psihofizične kondicije, za katero mora nenehno skrbeti sam.
Izobraževanje
Lutkovni igralec-animator ima običajno končano Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFTV) ali drugo visoko šolo za igralce ter animacijske tečaje, v katerih se nauči animirati različne vrste lutk.