Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Dirigent orkestra

Kratek opis

Dirigent je glasbeni vodja, ki z določenimi kretnjami vodi orkester ali pevski zbor. Vodi lahko simfonični, komorni, godalni, tamburaški, pihalni, jazzovski ali revijski orkester ali pa vokalno-glasbene skupine in različne zbore.
Kaj delavec običajno dela

Dirigent je glasbeni vodja, ki z izbranimi kretnjami vodi orkester (glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente) ali pevski zbor. Dirigent tako vodi simfonični, komorni, godalni, tamburaški, pihalni, jazzovski ali revijski orkester. Vodi tudi vokalno-glasbene skupine oziroma različne zbore, kot so moški, ženski, mešani, mladinski in otroški pevski zbor. Pri delu običajno uporablja dirigentsko paličico oziroma taktirko, lahko pa dirigira tudi brez nje, le s pomočjo rok. Pri izvedbi koncerta oziroma glasbenega programa ima pred seboj partituro - notni zapis vseh glasov ali inštrumentov skladbe (partov).

Dirigent s svojimi gibi nakazuje hitrost igranja oziroma tempo in njegove spremembe (andante, allegro), poudarja ritem (štiri-četrtinski takt, tri-polovinski takt, poudarjen, nepoudarjen) in agogiko (določitev tempa izvajanje neke skladbe). Pripravlja vstope raznih glasov in dinamični tok (močno-forte, tiho-piano, naraščajoče-crescendo, padajoče-diminuendo). Kretnje za vodenje pevskega zbora ali orkestra so bolj ali manj podobne. Način, kako bo dirigiral (z močno poudarjenimi gibi ali pa zelo asketsko), je odvisen od vsakega posameznika in njegovega karakterja. Ne glede na to, za kakšno vrsto dirigiranja se odloči, njegovim gibom sledi celoten orkester oziroma zbor. Da njegovemu ravnanju sledi mnogo ljudi, pa poleg odličnega tehničnega (osnove dirigiranja) in glasbenega (poznavanje partiture) znanja potrebuje tudi močne osebnostne lastnosti.

Dirigent je tudi umetniški vodja orkestra oziroma zbora in izbira program, ki ga bo orkester ali zbor izvajal. Njegova naloga je, da program dobro analizira, ugotovi, kje so vrhovi skladb, kakšna bo interpretacija orkestra ali zbora in potem zastavljeni program tudi ustrezno dirigira. Lahko je tudi vodja orkestra, ki mu je dodeljena administrativna moč kadrovanja, izbiranje primernih glasbenikov in pevcev. Dober dirigent bo s svojim načinom interpretacije določene skladbe prepoznaven tudi v primeru, ko bi občinstvo zaprlo oči in skladbo zgolj poslušalo.
Delovna področja

Dirigent deluje kot vodja orkestra, ki je lahko simfonični, komorni, godalni, tamburaški, pihalni, jazzovski, revijski, šolski. Lahko vodi vokalno-glasbene skupine v vrtcu, osnovni, srednji šoli in na fakulteti. Lahko prevzame vlogo zborovodje in dirigira v otroškem in mladinskem pevskem zboru, v moškem, ženskem ali mešanem pevskem zboru ter v akademskem in komornem pevskem zboru.
Delovni pripomočki

Običajen delovni pripomoček, ki ga uporablja, je taktirka oziroma dirigentska paličica, ki je lesena, običajno zelo tanka in na koncu, kjer jo primemo z roko, zadebeljena. Vendar ni nič neobičajnega, če dirigent zbor ali orkester vodi tudi brez paličice, kar je odvisno od tega, kateremu modelu dirigiranja sledi. Anglosaksonski model na primer predvideva čim bolj neopazno dirigiranje, torej brez taktirke. Nujen delovni pripomoček so partiture, to je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov, stojalo, na katerega so partiture postavljene, ter izbrani inštrument, najbolje klavir. Pri izvedbi koncerta pred občinstvom običajno potrebuje tudi primerna, slavnostna oblačila, kot je suknjič, srajca, hlače in kostim.
Izdelek in storitev

Storitev, ki jo dirigent izvede skupaj z orkestrom ali zborom, je glasbeni program.
Znanja in spretnosti

Dirigent potrebuje temeljit in vsestranski glasbeni študij, v svoje spretnosti in veščine mora vložiti veliko dela. Osnovno znanje dirigenta je dobro igranje kateregakoli harmonskega inštrumenta, saj le na ta način lahko razvija občutek za harmonijo. Priporoča se igranje kateregakoli inštrumenta, ki sledi glasbeni vertikali, najbolje klavirja, včasih tudi harmonike ali kitare. Poleg harmonskega inštrumenta, na katerem se izkaže kot solist, zna igrati tudi na eno izmed godal, saj so le-ta srčika simfoničnega orkestra. Seznanjen je z načinom igranja na inštrumente iz družine pihal.

Ker dela tudi z vokali, pozna vokalno tehniko, za kar se priporoča študij solo petja. Zaželeno je zborovsko vodenje, kjer lahko spoznava različne barve glasov, spozna vrsto glasbenih stilov in razvija svojo muzikalnost. Poleg široke glasbene izobrazbe odlično pozna najrazličnejše glasbene repertoarje, kot je Brahms, Beethoven, Šoštakovič, Debussy idr. novodobni skladatelji. Odlično mora poznati partituro, ki jo orkester ali zbor izvaja. V glasbenem smislu mora dirigent imeti več znanja kot akademski glasbenik. Osnovne tehnike dirigiranja mora poznati do potankosti in se jih pravzaprav nauči v zelo kratkem času.
Psihofizične sposobnosti

Dirigent naj bi bil fizično zdrav, kajti le tako lahko izvaja ustrezne gibe. Ker je pri poklicu dirigenta osebnost tako zelo pomembna, se lahko zgodi, da ga kljub oslabljenim gibom po morebitni bolezni orkester/zbor upošteva in lahko koncert odlično izvede.
Interesi

Dirigent ima paleto osebnostnih lastnosti, ki mu omogočajo, da svoj poklic dobro opravlja, saj je pri dirigiranju poleg znanja osebnost izjemno pomembna. Osebnostne lastnosti poleg interpretacije skladbe pretehtajo v tem, ali je dirigent dober ali slab. Ker je dirigent vodja, ki ga upošteva večja skupina ljudi, mora imeti določene vodstvene sposobnosti, ki jih lahko poudarja s karizmo, avtoritativnostjo ali s spodbujanjem.

Poleg vodstvenih sposobnosti so dobrodošle lastnosti tudi vztrajnost, potrpežljivost in predanost. Dirigent s svojim orkestrom ali zborom vzpostavlja tudi psihično povezavo. Tako naj bi imel dober občutek za ljudi, s katerim ugotovi, ali bo imel z glasbenikom ali pevcem težave in na katere stvari bo moral biti pri dirigiranju pozoren. Tudi sposobnost dela pod stresom je ena izmed lastnosti, ki je koristna. Nekdo je namreč lahko odličen študijski dirigent, ki orkester ali zbor odlično vodi vse do koncerta, kjer zaradi psihičnega pritiska in treme koncertni program slabo izvede. Na koncertu mora publika dobiti občutek, da dirigent nekaj izžareva. Če bi nekdo iz občinstva zaprl oči in samo poslušal, bi lahko ločil dobrega dirigenta od slabega glede na izvedbo skladbe.
Razmere za delo

Za dirigenta bi lahko rekli, da nenehno živi s svojim poklicem. Preden pripravi program, se namreč nekaj časa ukvarja s samo partituro. Partituro analizira, ugotavlja, na katerem delu so vrhovi skladbe, kje in kako bi lahko skladbo ritmično pospešil ali pa upočasnil, kako bi skladbo lahko najbolje interpretirali posamezni inštrumenti in kako bi v celotno glasbeno vsebino vpeljal soliste. Delovni dan dirigenta zapolnjujejo tudi vaje orkestra ali zbora, ki lahko trajajo od ene ure pa do štirih ur skupaj. V enem delovnem dnevu se lahko zgodi, da z orkestrom vadi dopoldne, potem ima generalko, zvečer pa sledi še najzahtevnejše - dirigiranje na koncertu, kar pomeni celodnevno delo, zgolj z nekaj kratkimi premori.
Nevarnosti

Ena izmed možnih poškodb pri opravljanju poklica, je poškodba hrbtenice. Delo dirigenta namreč poteka v stoječem položaju, z bolj obremenjenimi zgornjimi okončinami. Vendar se tovrstnim poškodbam izogne ali pa vsaj zmanjša njihovo pojavljanje, če skrbi za ustrezno držo in racionalno razporejene gibe med delom ter če ohranja fizično zmogljivost s telovadbo. Neprimerna drža pogosto izvira iz strahu pred nastopom, ki ga lahko zmanjša z ustrezno pripravo.
Možnosti zaposlovanja

Dirigent lahko deluje kot vodja orkestra, ki je lahko simfonični, komorni, godalni, tamburaški, pihalni, jazzovski, revijski, šolski. Lahko prevzame vlogo zborovodje in dirigira v otroškem in mladinskem pevskem zboru, v moškem, ženskem, mešanem pevskem zboru ter akademskem in komornem pevskem zboru.

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Osnovnih tehnik dirigiranja se učijo vsi glasbeniki in vokalisti, ki študirajo na Akademiji za glasbo. Za pridobitev poklica dirigent pa je predviden specialistični študij in sicer po končanem izobraževanju za akademskega glasbenika. V času dodiplomskega študija se bodočim dirigentom priporočajo študijske izmenjave, hospitacije, seminarji, vodenje različnih pevskih zborov in orkestrov oziroma vse aktivnosti, ki pomagajo razvijati dirigentsko osebnost. Pomembno je, da bodoči dirigent večkrat posluša glasbeni repertoar drugih dirigentov, da dobi občutek o tem, kako in na kakšen način zbor ali orkester vodijo drugi in da poišče svoj način interpretacije.
Druge informacije

1. Akademija za glasbo, Stari trg 34,1000 Ljubljana

2. Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana

3. Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Ižanska 12, 1000 Ljubljana

4. Konservatorij za glasbo in balet Maribor, Mladinska ulica 12, 2000 Maribor

5. Informacije lahko posredujejo tudi različne glasbene šole. Seznam glasbenih šol je dostopen na internetnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube