Opis poklica
Supervizor
Kratek opis
Supervizija zajema raznolika področja, v katerih se prepletajo vodenje in svetovanje ter poučevanje ali izobraževanje, kjer supervizor spremlja posameznika (ali skupino) v procesu učenja in mu kot učitelj, mentor in podpornik pomaga pri doseganju izbranih ciljev.
Kaj delavec običajno dela
Med poklici, ki so novo prakso dela uvedli z novim, tujim nazivom, se je pri nas uveljavil tudi supervizor. Čeprav ime poklica spominja na televizor ali multivizor, ne gre za aparat, ki širi pogled, pač pa za poklicno dejavnost, kjer gre za vpogled v razmerja ali supervizijo, ki omogoča »pravo znanje za pravilno ravnanje«. Ta dejavnost se je pri nas naprej razvila na področju socialnega varstva in socialnega dela v 70. letih prejšnjega stoletja, izvajali so jo tudi na področju klinične psihologije, psihoterapije in zavodske vzgoje. Supervizor je specialist za osebno, psihosocialno in/ali organizacijsko svetovanje. Je poklic, ki ga opravljajo predvsem psihologi, specialni pedagogi, andragogi in drugi družboslovni profili. Supervizija zajema raznolika področja, v katerih se prepletajo vodenje in svetovanje ter poučevanje ali izobraževanje, kjer supervizor spremlja posameznika (ali skupino) v procesu učenja in mu kot učitelj, mentor in podpornik pomaga pri doseganju izbranih ciljev.
Nastopa torej v različnih vlogah, včasih je zgolj poslušalec in s kratkimi komentarji usmerja učenca na pravo pot, ki jih po potrebi menja in vzpostavlja model učinkovite učne situacije. Njegova temeljna vloga je v usmerjanju procesa, ki omogoča posamezniku ali skupini usmeritev k bolj kvalitetnemu in k bolj zadovoljujočemu delovanju na poklicnem področju. Podobno kot je za psihoanalitika pomembna samoanaliza je tudi za supervizorja pomembna zahteva vključenost v lasten supervizijski proces, ki mu omogoča, da se zave svojih slepih peg, pomanjkljivosti in potreb,ki jih ozavesti in tako podpre proces samo-učenja.
Supervizor običajno dela po modelu, tako da v delovnem načrtu opredeli pravila in cilje supervizije, ki ga preuči skupaj z uporabnikom ali uporabniki, če gre za delo v skupini, in ga po potrebi prilagodi ali dopolni. Po nekaj srečanjih izvedejo udeleženci prvo ovrednotenje dela/ evalvacijo in ugotavljajo, v kolikšni meri so se približali izbranim ciljem. Supervizijski dogovor, kjer se sklene nekakšen pogodbeni odnos, kjer se natančno opredelijo odgovornosti in pričakovanja izvajalca supervizije in uporabnika, se običajno pripravi v pisni obliki.
Delovna področja
Supervizor dela na različnih področjih, kjer je odnos do človeka bistvena sestavina delovnega procesa: v vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu, zdravstvu, (psiho)terapiji in povsod drugod, kjer strokovnjaki delajo z drugimi ljudmi. Glede na izbran model ločijo individualno, timsko in skupinsko supervizijo, organizacijsko, razvojno- integrativno in intervizijo. V Sloveniji se je supervizija s področja socialnega varstva in klinične psihologije pozneje razširila še na druga področja, kot je mentorstvo, svetovanje in zaposlovanje, počasi se širi tudi v podjetništvo in gospodarstvo.
Delovni pripomočki
Njegovi delovni pripomočki so predvsem zapiski, avdio in video zapisi srečanj, kjer naredi in po potrebi ponovno pregleda osnutke, pisne priprave in zabeležke evalvacij. Uporablja različne pripomočke, ki omogočajo boljši vpogled v strokovno delovanje (risba, igra vlog, postavitev v prostoru, vizualizacijo) in tudi knjige v pisni in elektronski obliki s strokovnega področja, saj se znanje supervizije še vedno hitro razvija.
Izdelek in storitev
Storitev supervizije je večplastna in poskuša integrirati supervizantove osebne izkušnje (védenja, delovanja, čustev, misli), poklicne (kompetence, integracija teorije in prakse) in izkušnje klienta na različnih področjih. To je lahko osebna pomoč ali pomoč družini (svetovanje in terapija), uvajanje pripravnika v delo, pomoč pri razrešitvi kočljivih psiho-socialnih razmerij, terapevtski program, pomoč žrtvam nasilja, pomoč pri zaposlovanju ali razvijanje osebnega delovnega stila, na vzgojnih (vrtci, dijaški domovi, vzgojni zavodi) in edukativnih področjih (izobraževanje otrok in odraslih).
Znanja in spretnosti
Supervizor je strokovnjak, ki poleg dobrega poznavanja področja, na katerem deluje, obvlada tudi spretnost vodenja supervizijskega procesa. Poleg teoretičnega znanja in svojih praktičnih izkušenj pri delu z ljudmi mora imeti pedagoške sposobnosti, da znanje prenaša na druge. Obvladati mora komunikacijo in svetovalne veščine, skupinsko dinamiko, procese uvajanja sprememb in biti občutljiv za morebitne stiske članov skupine ter prepoznavati in spoštovati drugačnost.
Psihofizične sposobnosti
Supervizor mora imeti dobre psihofizične in posebej govorne sposobnosti, sluh in sposobnost za delo v skupini.
Interesi
V proces supervizije vstopa kot celostna osebnost. Biti mora miselno aktiven, da lahko dobi vpogled v notranji svet supervizanta. Empatijo je sposoben prepričljivo izražati s svojim vedenjem. Ne sme dopustiti, da ga prevzamejo čustva, ki lahko zavrejo potrebno miselno aktivnost. Empatije ne izraža zgolj z besedami in tudi prepoznavanje supervizanta se ne dogaja samo prek besed, ampak skozi celotno komuniciranje in aktivnosti med njima. Pravilen, empatičen odziv se ne nanaša le na besede, ampak na celotno vsebino in kontekst obravnave.
Razmere za delo
Za učinkovito supervizijo je pomemben prostor, v katerem le-ta poteka. Najbolje je, če ima skupina stalen prostor, v katerem lahko vsak član razvije občutek varnosti že zaradi poznavanja prostorskega konteksta. Prostor mora biti takšen, da zagotavlja nemoteno delo, torej brez zvonjenja telefona, trkanja uporabnikov ali sodelavcev na vrata in podobno. Najprimerneje je, če lahko člani skupine sedijo na udobnih stolih, ki so postavljeni v krogu.
Nevarnosti
Posebnih nevarnosti pri delu ni. Pomembno je, da se udeleženec v superviziji počuti varno in lahko odprto govori o vseh dvomih in stiskah pri svojem delu, ne da bi se bal, da bo zaradi tega imel kakšne posledice.
Možnosti zaposlovanja
Delo, pogosteje pogodbeno kot redno, dobi v izobraževalni ustanovi, v psihološki ordinaciji ali v društvu, npr. za starejše ali mlade, ki potrebujejo podporo v težavah, v zdravstvu in v terapevtskih ustanovah.
Izobraževanje
Študij supervizije je pri nas sprva potekal na Pedagoški fakulteti v Ljubljani kot specialistični študij, od leta 2010 pa izvajajo magistrski študijski program z naslovom Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje.