Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Klinični psiholog

Kratek opis

Klinični psiholog uporablja znanje psihologije za zdravljenje čustvenih in vedenjskih težav, ki so posledica življenjskih stresov in se pojavljajo v obliki strahov, depresij in drugih čustvenih motenj.
Kaj delavec običajno dela

Osrednja dejavnost specialista klinične psihologije je klinično psihološka in nevropsihološka diagnostika otrok, mladostnikov, odraslih in ostarelih z razvojnimi, duševnimi in telesnimi težavami, z duševnimi in vedenjskimi motnjami ter z obolenji in poškodbami centralnega živčnega sistema. Širok obseg dela predstavlja psihoterapevtska obravnava otrok, mladostnikov in odraslih v obliki individualne, skupinske in družinske terapije ali terapije parov. Če gre za obolenje in poškodbe centralnega živčnega sistema, sledi diagnostičnemu procesu nevropsihološka rehabilitacija, ki vključuje tudi svetovanje svojcem bolnika z možganskimi okvarami. Vse več je tudi psiholoških intervencij in priprav ljudi na medicinske posege, transplantacije, darovanje organov ali na prilagajanje hudim kroničnim obolenjem.

Diagnostičnemu delu pogosto sledi priprava izvedenskih mnenj za komisije, ki razvrščajo otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, za invalidske in zdravstvene komisije in sodišča. Diagnostično in terapevtsko delo pogosto poteka kot timsko sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci. Izkušeni klinični psihologi opravljajo tudi supervizijo psihodiagnostičnih in psihoterapevtskih procesov ali so mentorji pripravnikom in specializantom. V okvir zdravstvene psihologije s preventivo sodijo sistematični psihološki pregledi predšolskih in šolskih otrok ter spremljanje rizičnih skupin prebivalstva z neustreznimi oblikami življenjskih navad in razvad, oblikovanje in izvajanje preventivnih programov za zdravo življenje s publicistično dejavnostjo. Pomemben del klinične psihološke dejavnosti je aplikativno raziskovalno delo na področju epidemiologije, raziskovanje in razvijanje novih psihodiagnostičnih sredstev in psihoterapevtskih postopkov.
Delovna področja

Specialist klinične psihologije dela z otroki in mladostniki ter z odraslimi ali starostniki tako na področju zdravljenja kot tudi preventive in zdravstvene psihologije. V zunaj-bolnišnični dejavnosti dela v okviru mentalno-higienskih dispanzerjev in pediatričnih in šolskih dispanzerjev. V bolnišnični dejavnosti dela v okviru psihiatričnih bolnišnic, nevrološke klinike, v ustanovah za otroške bolezni (pediatrija) in novotvorbe (onkologija), v ginekologiji in porodništvu, kirurgiji in nekaterih drugih oddelkih zdravstvenih ustanov. V zadnjih letih lahko opravlja klinični psiholog specialistične zdravstvene storitve tudi v zasebni dejavnosti.
Delovni pripomočki

Klinični psiholog uporablja pri svojem delu klinično-psihološko metodo celostnega spoznavanja, obravnavanja in spreminjanja posameznikove osebnosti. Pri tem uporablja raznovrstne metode dela, kot so eksploracija- raziskovanje stanja duševnosti s pogovorom, testi, projektivne tehnike, prosto opazovanje, vprašalniki, ocenjevalne lestvice in psihoterapevtske tehnike. Predvsem v nevro-psihološki diagnostiki in rehabilitaciji uporablja tudi elektronske naprave in specialistične računalniške programe. Osnova za njegovo delo je etični kodeks psihologov, Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Izdelek in storitev

Klinično psihološka spoznanja lahko ustno razloži stranki ali pa jih oblikuje in posreduje v pisni obliki- kot psihološki izvid z oceno in diagnozo, poročilo ali izvedensko mnenje z diagnozo, razlago psihološkega dogajanja in prognostično oceno.
Znanja in spretnosti

Specialist klinične psihologije ima končan študij z diplomo na psihologiji, smer klinična psihologija, enoletno pripravništvo in specializacijo z opravljenim specialistični izpitom iz klinične psihologije v okviru ministrstva za zdravstvo, medicinske fakultete in kliničnih bolnišnic. Tako lahko opravlja zdravstvene storitve, kot jih določa Zakon o zdravstveni dejavnosti. Dela in naloge kliničnega psihologa se dopolnjujejo in povezujejo s storitvami drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za delo so potrebna dodatna znanja iz posameznih psihodiagnostičnih postopkov, prilagojena posameznim starostnim skupinam, kakršna je na primer Rorschachova psihodiagnostika.

Za psihoterapevtsko delo je potreben podiplomski študij in dodatno izobraževanje iz posameznih psihoterapevtskih metod, npr. psihodinamske, kognitivno vedenjske, sistemske in skupinsko analitične psihoterapije. Ta znanja omogočajo pridobitev naziva psihoterapevt in opravljanje zdravstvenih storitev v tem okviru. Dodatno usposabljanje zahteva tudi osebno analitično izkušnjo in konzultacije, supervizijo. Klinični psiholog stalno spremlja tudi nova spoznanja sorodnih strok - medicine, sociologije, filozofije in antropologije- in sicer v povezavi s socialno kulturnim prostorom, iz katerega izhaja njegov klient in on sam.
Psihofizične sposobnosti

Skrb za dobro duševno in telesno zmogljivost kliničnemu psihologu omogoča, da lahko vestno in kakovostno opravlja svoje delo.
Interesi

Delo zahteva od kliničnega psihologa empatičnost, čustveno stabilnost, strpnost, prijaznost, dopustljivost ali permisivnost, umirjeno ukrepanje, diskretnost, molčečnost ter varovanje intimnih in drugih osebnih podatkov. Pomembne lastnosti so še: čut odgovornosti za svetovanca, skrbnost, doslednost, natančnost in zanesljivost, ustvarjalno razmišljanje, komunikativnost, zmožnost za skupinsko sodelovanje, sposobnost dobrega opazovanja in razumevanja dogajanja, presoje in odločanja. Sposobnosti, potrebne za poklic, se da pridobiti in razvijati s samoanalizo ter z dodatnim izobraževanjem.
Razmere za delo

Klinični psiholog običajno dela v ambulanti, kjer neposredno dela z ljudmi pa tudi s podatki ter diagnostičnimi sredstvi. Krajši čas namenja za administrativno oblikovanje klinično psiholoških poročil in mnenj.
Nevarnosti

Pretirano čustveno občutljivi ter odzivni ljudje, ki imajo težave v socialnih stikih in komunikaciji, težko opravljajo poklic kliničnega psihologa. Tako v klinično-psihološki diagnostiki, še posebej pa v poglobljeni psihoterapiji psiholog-terapevt v stiku s klienti, ki imajo duševne motnje, sistematično vstopa v njihov duševni proces, saj samo tak "odnos" omogoča izboljšanje njihovega doživljanja in ravnanja. Posledica intenzivnega dela je lahko izgorevanje in slabo počutje, zato je še toliko bolj pomembna ustrezna razporeditev dopusta, stalna supervizija in izkustveno delo "na sebi".
Možnosti zaposlovanja

Klinični psihologi so zaposleni v zdravstvenih domovih in v bolnišnicah, vse več jih ima tudi zasebno prakso.
Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Klinični psiholog pridobi temeljno izobrazbo z univerzitetnim študijem na Filozofski fakulteti na Oddelku za psihologijo. Po opravljenem študiju psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru mora opraviti še specializacijo iz klinične psihologije.

SPOT, Slovenska poslovna točka, Klinični psiholog
Druge informacije

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo

Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Zaloška 29, 1000 Ljubljana

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube