Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Zgodovinar

Kratek opis

Zgodovinar ima za najvišje vodilo ugotavljanje zgodovinske resnice, saj mu zgodovina ni dostopna kot objektivno dejstvo in v celoti, temveč le, kolikor je zapustila svoje sledove, ki jih imenujemo zgodovinski viri. Ker vsako novo spoznanje izhaja le iz vira, je njegova prva naloga zbiranje in ohranjanje virov iz preteklosti.
Kaj delavec običajno dela

Zgodovinska veda ni samo rezultat preprostega zapisovanja dejstev po ohranjenih virih, temveč mora zgodovinar vsak vir tudi kritično presoditi. Ločiti mora resnična dejstva od neresničnih in jih nato postaviti v pravo zaporedje ter jim dati smisel. Viri namreč ne govorijo sami zase, ampak le takrat, kadar jim zgodovinar zna postavljati vprašanja. Tudi zgodovinska dejstva dobijo smisel šele, ko zgodovinar pokaže povezanost dogodkov, njihove vzroke in posledice. Postopek zgodovinskega spoznanja sestavljajo tri stopnje: iskanje virov, kritika virov in ugotavljanje ter povezovanje dejstev.
Delovna področja

Zgodovinar pogosto dela na zgodovinskih inštitutih, kot so Inštitut za novejšo zgodovino ter nekateri inštituti v okviru Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU): Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Inštitut za slovensko izseljenstvo ter Inštitut za kulturno zgodovino. Poleg tega dela v muzejih na področju zgodovine ter v arhivih. Med državnimi arhivi v Republiki Sloveniji delujejo: Arhiv Republike Slovenije kot osrednji nacionalni arhiv ter 6 pokrajinskih državnih arhivov: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Nova Gorica in Zgodovinski arhiv Ptuj. Zgodovinari se zaposli tudi na šoli, vendar se učni proces loči od znanstvenega že s samo metodo. Znanstvenik s svojo metodo odkriva nova spoznanja, medtem ko učitelj vodi učenca do že odkritih resnic.
Delovni pripomočki

Zgodovinar pri raziskovanju preteklosti uporablja zgodovinske vire, ki jih glede na njihove značilnosti delimo na vire "prve" in "druge roke" oziroma primarne in sekundarne vire. O virih prve roke ali primarnih virih govorimo, kadar je mogoče ugotoviti neposreden stik avtorja vira z dogodki. Viri druge roke ali sekundarni viri so, kadar takšnega neposrednega stika ni, temveč je med dogodki ter avtorjem vira nedvomno eden ali več posredovalcev. Pot do spoznavanja preteklosti vodi večinoma po primarnih virih, ki so materialni, pisni in ustni viri, saj imajo le-ti za preiskavo vprašanj preteklosti večjo dokazno moč. Po teh kategorijah spada vsa historična literatura pri poročanju o preteklosti v kategorijo sekundarnih virov, ki imajo za vrednost dokaza manjši pomen in zato služijo le kot dopolnilo pri raziskovanju primarnih virov. Pri pregledu primarnih virov zgodovinarju delo močno olajšajo digitalni fotoaparat, fotokopirni stroj ali skener, saj bi bilo prepisovanje vseh dokumentov preveč dolgotrajno. Po končanem raziskovalnem postopku svoje ugotovitve zabeleži, za kar je potrebna računalniška oprema, pri čemer osnovno znanje računalniških programov povsem zadostuje.
Izdelek in storitev

Zgodovinar objavlja svoje raziskave v publikacijah, kot so monografije, priročniki, učbeniki in znanstveni članki. Objave virov oziroma delo v arhivih in v dokumentacijskih središčih so temelj vsakega zgodovinskega dela, monografije pa so njegova najvišja stopnja. Svoje ugotovitve predstavlja na konferencah zgodovinarjev ter v sredstvih javnega obveščanja.
Znanja in spretnosti

Za delo se zahteva najmanj univerzitetna izobrazba, nujno je tudi znanje tujih jezikov, ki jih potrebuje pri študiju virov. Če zgodovinar ne pozna jezika, v katerem je vir napisan, je vir zanj mrtev. Eno izmed temeljnih pravil tehnike preučevanja virov je, da se vedno uporablja jezik originala. Zato mora vsaj pasivno poznati jezike, ki so potrebni za študij virov in literature tistega pokrajinsko in časovno omejenega dela zgodovine, ki se mu namerava posvetiti. Za preučevanje slovenske zgodovine sta pomembna predvsem dva jezika: latinščina, ki je jezik, v katerem je pisana velika večina virov ne le v antiki, temveč skoraj do konca srednjega veka, in nemščina, v katerem so pisani viri za naše pokrajine od poznega srednjega veka do začetka XX. stoletja. Za razdobje francoske Ilirije je potrebno znanje francoskega jezika, za Primorje italijanskega in glede zgodovine prekmurskih Slovencev tudi madžarskega jezika. Vsi ti jeziki so bili namreč nekaj časa na delu slovenskega ozemlja uradni jezik.
Psihofizične sposobnosti

Opozoriti je treba na možnost alergij na prah, ki se nabira na gradivih v muzejih in v arhivih.
Interesi

Delo zahteva veliko mero samostojnosti, vztrajnosti in potrpežljivosti, saj so projekti pogosto dolgotrajni. Zgodovinar mora imeti željo po opravljanju raziskovalnega dela, pomembno je tudi natančno pomnjenje. Poleg tega je priporočljivo, da nima pretiranega strahu pred javnim nastopanjem, saj se večkrat udeleži raznih srečanj in konferenc ter nastopa v medijih. Koristno je, da ima analitične sposobnosti in "žilico" za pisanje.
Razmere za delo

Delo zgodovinarja je v največjem delu kabinetno ali v drugih študijskih ustanovah, kot so arhivi in knjižnice. Pogosto poteka ob računalniku in pri umetni svetlobi.
Nevarnosti

Posebnih nevarnosti ali tveganj zaradi obolenj pri delu zgodovinarja ni.
Možnosti zaposlovanja

Zgodovinar se najpogosteje zaposli v zgodovinskem inštitutu, v muzeju, arhivu ter v šoli, kjer izvaja pedagoško dejavnost.
Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Za delo zgodovinarja je potrebna najmanj univerzitetna izobrazba. Nujno je tudi znanje tujih jezikov, ki jih potrebuje pri študiju zgodovinskih virov.
Druge informacije

Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000

Ljubljana Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube