Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Etnolog

Kratek opis

Poglavitna skrb etnologa je etnološka dediščina, posebna zvrst kulturne dediščine, katere značilnost je poleg materialnih, tehnoloških in širših humanističnih vrednosti poudarjen interes etnološke ali narodopisne vede.
Kaj delavec običajno dela

Etnolog je strokovni delavec v službi varstva nepremične kulturne dediščine. Nepremična kulturna dediščina so: arheološka najdišča, naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti in stavbe, ki so v zvezi s pomembnimi osebami naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine. Nepremična kulturna dediščina so tudi deli tehničnih sistemov, oprema nepremičnin, ki je povezana z njihovo prvotno funkcijo in arheološke najdbe v plasteh arheološkega območja. Konservatorstvo ali neposredno varstvo kot interdisciplinarna stroka je le del dejavnosti varstva nepremične naravne in kulturne dediščine.
Etnologija je veda, ki preučuje ljudsko kulturo in način življenja vseh socialnih in poklicnih skupin na ravni sedanjosti in vsakdanjosti. Poglavitna skrb etnologa konservatorja je etnološka dediščina. To je posebna zvrst kulturne dediščine, katere značilnost je poleg čisto materialnih, tehnoloških in širših humanističnih vrednosti poudarjen interes etnološke vede. V praksi je še vedno pogosto enačena z ljudsko kulturo, ki jo razumemo kot razmeroma samostojno kulturno strukturo podložniškega razreda v fevdalizmu. Z razširitvijo predmeta sodobnega etnološkega zanimanja na kulturne pojave drugih družbenih in poklicnih skupin ter načina vsakdanjega življenja nosilcev teh kulturnih pojavov, je prišlo do vsebinske širitve pojma etnološke dediščine in preseganja anahronizma varstvene prakse. Ta razmejuje posamezne spomeniške zvrsti glede na njihove značilne lastnosti, ki izhajajo iz tradicionalnih usmeritev posameznih strok.

Varstvo etnološke dediščine zajema širok obseg opravil, ki ustvarjajo ugodne okoliščine za njeno ohranitev z rednim vzdrževanjem in ohranjanjem v izvirni in neokrnjeni obliki. Mednje uvrščamo zlasti preprečevanje posegov, ki bi spremenili lastnost, vsebino, obliko, značaj ali neposredno okolje. Varstvo etnološke dediščine omogoča njeno raziskovanje in ogled ter zagotavlja finančne in druge možnosti različnih dejavnosti za uresničitev njene poglavitne, kulturne funkcije. Zakonsko predpisane naloge etnologa konservatorja so: evidentiranje objektov in območij, inventariziranje, dokumentiranje, izdelava topografij, vrednotenje in posredovanje podatkov v Zbirni register dediščine. Pripravlja strokovne podlage za razglasitev objektov in območij kulturne dediščine za kulturni spomenik. Sodeluje pri pripravi strokovnih zasnov za varstvo dediščine, ki so obvezne sestavine urbanistično - planskih dokumentov.
Pripravlja kulturno varstvena mnenja ob postopku sprejemanja prostorskih dokumentov in kulturno varstvenih pogojev ter soglasij za posege na nepremični dediščini in v zavarovanih območjih. Vključuje se v interdisciplinarne procese prenove in vnaša na podlagi novejših strokovnih izhodišč etnološki vidik v interdisciplinarno proučevanje vseh zvrsti kulturnih spomenikov in kulturne dediščine. Za obnovitvena dela na etnoloških spomenikih izdeluje konservatorske programe in vodi njihovo obnovo. Popularizira varstvo kulturne dediščine, raziskuje, svetuje imetnikom kulturne dediščine in spomenikov, kako najprimerneje vzdrževati, obnavljati in ustrezno varstvenim zahtevam živeti v zavarovanih objektih. Etnolog konservator opravlja tudi mentorstvo pripravnikov in se strokovno izobražuje. Bolj posredno in v interdisciplinarnem smislu se ukvarja tudi z nalogami usmerjanja poselitve, prenove naselij in oblikovanja novogradenj.
Delovna področja

Etnolog, ki je zaposlen na zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je predvsem terenski delavec. Njegov teren je območje organizacijske enote zavoda. Na terenu dediščino evidentira, spremlja stanje že evidentirane dediščine, vodi obnovitvena dela, sodeluje z lastniki dediščine pri posegih, predava o pomenu dediščine in varstveni dejavnosti. Na Zavodu obdeluje zbrano terensko gradivo in ga dopolnjuje še z drugimi podatki za potrebe dokumentacije in Zbirnega registra dediščine. Pripravlja topografije- značilnosti zemeljskega površja - in dosjeje za posamezne objekte dediščine. Izdeluje gradiva za razglasitev kulturne dediščine za kulturni spomenik, za plansko in prostorsko dokumentacijo, za soglasja in mnenja ob vsakršnih posegih na objektih kulturne dediščine, za rekonstrukcije objektov kulturne dediščine in za novogradnje v zavarovanih območjih. Pripravlja konservatorske programe za posege na kulturnih spomenikih in prenovo naselij.
Delovni pripomočki

Na terenu poleg beležnice in posebnih terenskih obrazcev za vnašanje podatkov o objektu ali območju uporablja še fotoaparat, video kamero, diktafon in topografske karte. Na zavodu terensko gradivo vnaša v računalnik in predpisane podatke o objektih oziroma območjih kulturne dediščine vnese v Zbirni register dediščine. Posebej obdela še video in fotografsko gradivo in preveri obstoječe kartografsko gradivo. V dosje za vsak objekt posebej vnaša novosti v zvezi z njim, še posebno pri obnovitvenih delih ali poškodbah. Temeljno gradivo etnologov je objekt ali območje nepremične kulturne dediščine, ki ga dodatno opredeli z najrazličnejšimi ustnimi in pisnimi viri, od arhivskih podatkov do zaznamb v že objavljeni literaturi.
Izdelek in storitev

Izdelek etnologa konservatorja so prvenstveno obdelane temeljne evidence objektov in območij kulturne dediščine. Njihova nadgradnja je posredovanje podatkov v Zbirni register dediščine. Izdelki etnologa konservatorja so tudi strokovna gradiva za razglasitev objektov kulturne dediščine za kulturni spomenik, za prostorske dokumente, kulturno varstvene zahteve in soglasja ter konservatorski programi. Med izdelke sodijo najrazličnejša poročila in članki o strokovnem delu. Med storitve pa strokovna svetovanja in predavanja, organizacija strokovnih srečanj in predstavitve v medijih. Etnolog širi zavedanje o pomenu nepremične kulturne dediščine pri njihovih lastnikih in v širši javnosti.
Znanja in spretnosti

Temeljno znanje pridobi etnolog na dodiplomskem študiju na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Nujno je strokovno izpopolnjevanje, zaželen je podiplomski študij na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Seznanjen je z osnovami konservatorstva in drugih ved, ki se pojavljajo v varstveni dejavnosti, še posebno tistih, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in stavb. Te so predvsem arheologija, arhitektura, geografija, gradbeništvo, krajinarstvo, umetnostna zgodovina, urbanizem in zgodovina.

Pozna osnova načela upravnega postopka, zakonodaje vezane na varstvo, prostor in gradnjo. Seznanjen je z osnovnimi načeli muzealstva in dela urbanistov. Zna 'brati' arhitekturne načrte projektantov in pozna postopke starih gradbenih obrti in obrtnih tehnik. Bistvenega pomena je interes za raziskovalno, interdisciplinarno in terensko delo. Etnolog mora imeti smisel za risanje, fotografijo in občutek za prostor. Obvezno je znanje osnov računalništva in vozniški izpit. Izredno pomemben je pozitiven odnos konservatorja do kulturne dediščine, strok v varstveni dejavnosti in do lastnikov objektov kulturne dediščine.
Psihofizične sposobnosti

Etnolog mora imeti dobro fizično kondicijo in dobre komunikativne sposobnosti. Biti mora iznajdljiv in prilagodljiv v pogovorih z najrazličnejšimi ljudmi različnih interesov in izobrazbene ravni. Znati se mora orientirati v prostoru in v propadajočih objektih, ne sme se bati višine. Kot pogojno oviro za njegovo delo velja omeniti barvno slepoto, alergijo na hišni prah in na pike žuželk.
Interesi

Etnolog mora imeti pozitiven odnos do kulturne dediščine, biti mora strpen v stikih z ljudmi. Imeti mora smisel za terensko interdisciplinarno delo. Še posebno zaželene lastnosti so skrbnost in vztrajnost pri delu, sposobnost opazovanja in treznega presojanja.
Razmere za delo

Etnolog mora biti pripravljen na neugodnosti vremenskih razmer pri pogosto neodložljivem terenskem delu. Med raziskovalnim in nadzornim delom na objektih je izpostavljen prahu, prepihu, izhlapevanju barv in različnih zaščitnih sredstev.
Nevarnosti

Pri terenskem delu je izpostavljen predvsem nevarnostim padca z višine ali poškodbam ob rušenju poškodovanih objektov.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Za opravljanje poklica je obvezna univerzitetna izobrazba in strokovni izpit za konservatorja.
Druge informacije

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana
Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube