Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Bibliotekar

Kratek opis

Delovne naloge bibliotekarja obsegajo izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani.
Kaj delavec običajno dela

Bibliotekar opravlja različna dela glede na delovno mesto, ki ga v knjižnici zaseda. Opis delovnih nalog bibliotekarja obsega izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani. Klasificira, strokovno obdela in vnaša gradiva v različne informacijske mreže, kot so COBISS, OPAC in COBIB. Opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva in se pri tem medsebojno povezuje z drugimi knjižnicami in drugimi bibliotekarji. Bibliotekar poskrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, za vsa pomožna kazala in njihov pomen. V tem smislu skrbi za to, da je gradivo glede na univerzalno decimalno klasifikacijo razporejeno po policah, omarah in na mizah. Na ta način poskrbi, da je knjižnično gradivo dostopno najširšemu krogu bralcev, ki ga lahko nemoteno uporablja.

Delo bibliotekarja v knjižnicah, kjer je pod okriljem ene knjižnice združenih več enot, obsega tudi sprejem dnevnega in tedenskega časopisja. Pri tem je njegova naloga, da časopisje in revije razporedi tako, da vsaka enota dobi točno določeno število izvodov. Njegovo delo je tudi odpravljanje možnih poškodb knjižnega gradiva in drugega informacijskega gradiva. Pri tem uporablja postopke za zaščito, konzerviranje in restavriranje gradiv. Bibliotekar lahko vodi knjižnico kot ustanovo ali pa vodi posamezne knjižnične oddelke, kot je leposlovni ali mladinski oddelek. Organizira tudi spremljajoče prireditve, kot so literarni večeri in ure pravljic za otroke. Njegovo delo je tudi izdajanje katalogov, bibliografij in drugih knjižničarskih strokovnih publikacij, s katerimi predstavljajo knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko.
Delovna področja

Bibliotekar se lahko zaposli v nacionalni knjižnici, v vseh univerzitetnih in visokošolskih knjižnicah ter v šolskih in splošno-izobraževalnih knjižnicah. Možnost zaposlitve je tudi v specialnih knjižnicah, ki delujejo na področju gospodarstva, znanosti, kulture, javne uprave, zdravstva, kulturne dediščine ter drugih posebnih področij. Zaposli se lahko tudi v ustanovah, ki se na strokovni ravni ukvarjajo z delovnimi postopki v knjižnicah, s knjižničnimi mrežami in knjižničnimi informacijskim sistemom. Možnost zaposlitve ima v antikvariatu, v knjižni založbi, knjigarni in na univerzi.
Delovni pripomočki

Bibliotekar je pri svojem delu močno odvisen od računalnika, s pomočjo katerega bralcu omogoči izposojo izbranega knjižnega in neknjižnega gradiva. Nujno je dobro poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije oziroma UDK standardov, s katerimi se vpisuje knjige in ostala gradiva. Bibliotekarjevo delo je urejeno z zakonom o knjižničarstvu ter s pravilnikom o delu v posameznih knjižnicah, kjer je navedeno koliko časa traja izposoja knjižnega in neknjižnega gradiva, kakšen je cenik za poškodbe in kakšne so delovne naloge bibliotekarja. Materiali, s katerimi dela, so knjige, časopisi, revije in druge serijske publikacije,videokasete, zgoščenke in kasete.
Izdelek in storitev

Bibliotekar izposoja knjižno in neknjižno gradivo. Bralcem svetuje oziroma priporoča izbor gradiva in ga pomaga poiskati med knjižnimi policami. Poleg tega vsa gradiva, ki so v knjižnici na razpolago, vpisuje v informacijske mreže, jih klasificira in prevzema.
Znanja in spretnosti

Bibliotekar ima zaključeno izobraževanje po univerzitetnem programu in opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke. Pri delu uporablja znanja iz psihologije osebnosti in kognitivne psihologije, ki jih potrebuje za delo z uporabniki v okviru izobraževalne, informacijske in svetovalne funkcije. Potrebuje tudi znanja katalogizacije in sistema nabave ter znanja o načinih shranjevanja ter obnavljanja bibliografskih informacij in serijskih publikacij. Ker dela z informacijskimi sistemi, zanje pripravi opise zaključenih (knjige) in serijskih publikacij (revije, časopisi), člankov ali prispevkov v drugih publikacijah za uporabo ISBD-jev. Za delo z informacijsko mrežo COBISS mora opraviti licenco.

Ker bibliotekar ureja bibliografijo v knjižnici, mora poznati klasifikacijske sisteme za urejanje gradiva glede na vsebino. Predvsem gre za poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije UDK in oblikovanje gesel za abecedne stvarne kataloge. Bibliotekar obiskovalcem omogoča vstop v celotno mrežo informacijskih sistemov, usmerja pretok informacij za določeno področje ali posamezne strokovne skupine in deluje kot posrednik pri reševanju informacijskih problemov uporabnikov. Zato potrebuje znanja metodike bibliotekarskega komuniciranja s teoretičnimi in praktičnimi vidiki dela z uporabniki. Odlično pozna delo z urejevalniki besedil, z različnimi bazami podatkov in s preglednicami.
Psihofizične sposobnosti

Bibliotekar ne sme biti alergičen na prah in prašne delce ter na vonj novo natiskanih knjig. Za dobro opravljanje dela naj bi imel razvit oster vid.
Interesi

Poleg strokovne usposobljenosti potrebuje ustrezne osebne kvalitete, še posebej zato, ker je prvi vtis, ki ga uporabnik, ko pride v knjižnico, dobi, povezan s podobo bibliotekarja. Zato so zaželene naslednje osebne lastnosti: prijaznost, komunikativnost, veselje, prilagodljivost in umirjenost. Zaželena je tudi sposobnost dobrega poslušanja, saj je treba uporabniku svetovati pri izbiri knjižnega ali neknjižnega gradiva. Ima organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti ter, kadar pripravlja tematske večere tudi moderatorske sposobnosti.
Razmere za delo

Razmere za delo so različne, odvisno od vrste dela, ki ga bibliotekar opravlja. Če opravlja delo izposoje knjig in neknjižnega gradiva, so razmere za delo odvisne od širine, dolžine ter višine izposojevalnega pulta. Če pult ni ergonomsko prirejen delu, so razmere slabše. Tako bibliotekar skozi leta lahko pridobi poklicno deformacijo vratnih vretenc, hrbtenice in ramenskega sklepa. Ker knjige s pulta povleče k sebi, da bi jih vnesel v računalnik, pri tem najbolj trpijo navedeni sklepi. Hrbtenica je še posebej obremenjena tudi zato, ker bibliotekar v povprečju preloži od dve do dve toni in pol knjig dnevno, poleg tega dnevno prehodi več kilometrov, ko vrnjene knjige odnese nazaj na police.

V knjižnicah je pogosto slabši zrak, kar vpliva na možnost nastanka glavobolov. Med samim delom je potrebno veliko govoriti, tako da so glasilke močno obremenjene. Moteč je lahko prah s knjig in vonj novih knjig, ki lahko povzročita nastanek alergij. Ker je veliko dela vezanega na računalnik, močno trpijo oči, pogosto pride tudi do vnetja zapestja zaradi dela s tipkovnico in miško.
Nevarnosti

Večjim nevarnosti pri samem delu bibliotekar ni izpostavljen. Možni so manjši udarci in poškodbe pri delu s knjigami ali pri hoji med knjižnimi policami. Ker je delo bibliotekarja tudi fizično, je dobro, če je med delom oblečen v lahkotna oblačila, da mu ne postane prehitro vroče in da ima primerno obutev za hojo.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.

Bibliotekar, ki se želi zaposliti v drugi evropski državi, mora kot izvajalec reguliranega poklica pridobiti uradno potrdilo o svojih poklicnih kvalifikacijah. Preverite kako je vaš poklic reguliran v Evidenci reguliranih poklicev.
Izobraževanje

Bibliotekar ima zaključeno izobraževanje na univerzitetnem programu bibliotekarstva in opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke.
Druge informacije

Zveza Bibliotekarskih Društev Slovenije (ZBDS), Turjaška 1, 1000 Ljubljana, v okviru zveze delujejo področna bibliotekarska društva

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Video

Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube