Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Kustos

Kratek opis

Kustos skrbi za hranjenje muzejskih predmetov v zbirki. Spremlja njihovo stanje v depojih, na razstavah in pri njihovi prenosih, prevozih ali spremembah pogojev hranjenja. Najpogosteje dela v muzeju na področju arheologije, etnologije, umetnosti, umetne obrti in zgodovine.
Kaj delavec običajno dela

Kustos skrbi za primerno hranjenje predmetov v zbirki, spremlja njihovo stanje v depojih, v razstavišču in pri njihovi manipulaciji s prenosi, prevozi in spremembami pogojev hranjenja. Razvid predmetov z vsemi podatki vodi v inventarni knjigi. Skrbi za dokumentacijo stanja predmetov in sprememb, ki so nastale zaradi poškodb in restavratorskih posegov. Skrbi, da so podatki o muzejskih predmetih hitro dosegljivi in dostopni zainteresiranim uporabnikom. Evidentira tudi sorodno in za muzej zanimivo gradivo na terenu in predlaga njegovo pridobitev v zbirko. Pripravlja tudi dokumentacijo, ki omogoča navzkrižno evidenco ali preglede po različnih ključih, in kataloge s specializirano vsebino informacij. Zbira dokumente in informacije o predmetih, ki so lahko listine, upodobitve, fotografije in reprodukcije ali bibliografije, jih ureja in oblikuje strokovne interpretacije zbranega gradiva.

Kustosu je zaupana skrb za pridobivanje in pripravo gradiva za akcesijo- vključevanje v zbirko, za opremo in razstavo v javnem delu muzeja ali za restavriranje. Odločitve sprejemajo strokovne komisije, predlaga pa jih kustos. Predmete organizira v vsebinsko zaokrožene sklope, ki jih predstavlja javnosti v obliki razstav, objav, predavanj in jih pripravlja za predstavitve v drugih medijih. Odloča o načinu opreme, postavitvi in predstavitveni scenografiji, prav tako tudi o izposoji, transportu in o zavarovanju muzejskih gradiv.
Delovna področja

Kustos dela tudi zunaj muzeja, kadar druge ustanove ali podjetja hranijo zbirke predmetov, povezanih z zgodovino svoje dejavnosti, npr. zbirka pivovarne, LEK-ova farmacevtska zbirka, Tobačni muzej in Muzej motociklov na Vranskem. Tu načelno še ni strokovnih oskrbnikov, čeprav si muzejska stroka prizadeva zagotoviti profesionalno oskrbo tudi v takšnih zbirkah. Kaže, da bo v prihodnje kustos tudi svoboden poklic, delodajalci pa ga bodo pritegnili k sodelovanju po potrebi s pogodbo. Najpogosteje kustose najdemo v muzejih na področju arheologije, etnologije, umetnosti, umetne obrti, zgodovine. V okviru teh matičnih strok, ki se v nekaterih splošnih muzejih med seboj prepletajo, pogosto najdemo nadaljnje delitve poklicne dejavnosti, odvisno od obsega zbirke in zahtevanega dela.

Vsi profili izhajajo iz nalog kustosa z večjim poudarkom na oblikah posredovanja (npr. kustos - galerist), na raziskovalnem delu (muzejski raziskovalec) in manipulaciji (registrator). Najjasneje se je doslej izoblikoval profil kustosa - pedagoga, ki že ima status samostojnega muzejskega poklica. Vse več je možnosti na področju galerijske dejavnosti za sodobno umetnost, v starinarnicah in drugih prodajalnah znamenitosti, ki bodo ob utrjevanju poslovne discipline na trgu potrebovale vse več izkušenih kustosov. Poudariti pa moramo, da je pretok kustosov možen samo iz javne v komercialne ustanove. V nasprotni smeri je zaradi interesnih neskladij prestop nemogoč.
Delovni pripomočki

Pripomočki kustosa so sorazmerno maloštevilni in so v glavnem povezani s programsko računalniško opremo. Če je nekdaj bil strojepis prednost, je danes obvladanje osnovnih programskih orodij neogibno. Poleg programov za urejanje besedil in statistično obdelavo muzeji uvajajo ali celo sami izdelujejo programe za upravljanje zbirk , t.i. collection management. Koristno je poznati tudi programe za grafično oblikovanje in reprodukcijo. Računalniška dokumentacija tu ne more zamenjati klasične "papirnate". Inventarna knjiga, kartoteke, katalogi in evidence so orodja, ki jih v veliki meri oblikuje kustos sam za svojo rabo in rabo drugih uporabnikov. Najpomembnejši pripomočki so preprosti:
  1. bela halja
  2. bele rokavice pri manipulaciji predmetov
  3. priprave za merjenje velikosti, relativne vlage in temperature ter svetlobne jakosti
  4. črnilo, pero in žig za neizbrisno označevanje predmetov in vpis v inventarno knjigo.
Pri študiju pogosto uporablja diapozitive, fluorescenčno mizo, povečevala, diaprojektor in grafoskop pa tudi fotoaparat za dokumentarno snemanje in sodobno video opremo. Najvažnejši dokumenti so inventarna knjiga, reverzi, spremni listi, restavratorski evidenčni listi in grafikonski zapisi mikroklimatskih pogojev. K tem dokumentom sodi tudi poznavanje pisarniškega poslovanja, s katerim se kandidat seznani v ustanovi kot pripravnik. Kustos uporablja različne specialne embalažne materiale in materiale za vzdrževanje prostorov, kjer hrani predmete, ki so v njegovi oskrbi.
Izdelek in storitev

Kustosovo delo je povezano s hranjenjem, vzdrževanjem in preučevanjem predmetov, zato pripravlja izhodišča, navodila in ukrepe za varovanje predmetov in zbirk. V večji meri pa so njegovi izdelki opredeljivi pri preučevanju. S pomočjo dokumentacije in informacij, ki jih zbira, oblikuje kataložne enote in študije skupin predmetov. Te objavlja bodisi v strokovni periodiki, bodisi kot samostojne publikacije. V okviru programa ustanove prireja razstave in pripravlja spremne publikacije. Delo z zbirko mu omogoča vključevanje v različne medije, od tiskanih do filma, televizije in novih informacijskih tehnologij. Kolikor več ima prakse, izkušenj, znanja in zbranega gradiva, toliko večje so možnosti za samostojen in strokoven nastop in avtorsko ustvarjanje.
Znanja in spretnosti

Strokovna izobrazba za delo kustosa je odvisna predvsem od zbirke in ustanove, ki zbirko hrani. Zato so kustosi lahko najrazličnejši humanistični, naravoslovni ali tehnični profili. Vsem je potrebna univerzitetna izobrazba v matični stroki, npr. umetnostna zgodovina, arheologija, etnologija, zgodovina ali biologija. Skoraj brez izjeme je nujno znanje tujih jezikov. Delo zahteva veliko mero samostojnosti, saj osebni interes, organizacija pridobivanja dodatnih spretnosti in izobrazbe ter iniciativnost vplivajo na delovno uspešnost. V Sloveniji za zdaj ni ustanove, ki bi posebej šolala muzejske delavce, čeprav drugod po svetu obstajajo tudi muzeološki akademski programi. Šolsko znanje v pripravniški dobi kandidat dopolni s praktično aplikacijo šolskega znanja, z uvajanjem v tehnične standarde stroke in s praktičnimi problemi vzdrževanja, zbiranja, predstavljanja gradiva in vodenja dokumentacije. Pri tem se seznani tudi s pisarniškim poslovanjem, tehnično in programsko opremo ustanove, z načini izvedbe razstav in vodenjem projektov.
Psihofizične sposobnosti

Posebnih zahtev ni, vendar je barvna slepota lahko resna omejitev za uspešno delo. Opozoriti je treba na možnost alergij na prah ali kemikalije, npr. dezinfekcijska sredstva, ki jih včasih uporabljajo pri vzdrževanju prostorov in gradiva.
Interesi

Med osebnostnimi lastnostmi je potrebno poudariti vztrajnost, potrpežljivost, iznajdljivost, natančnost in skrbnost ter odgovornost pri delu s predmeti ali v poslovanju z ljudmi, strokovnjaki, kolegi in publiko. Kustos sam odgovarja za svoje področje, vendar je pri delu odvisen od sodelovanja s strokovnim in tehničnim osebjem v ustanovi, zato mora biti pripravljen tudi na skupinsko delo. Za opravljanje poklica je pomembna sposobnost opazovanja, ustvarjalnega mišljenja, natančnega pomnjenja, analitičnih spretnosti in estetskega občutka. Pričakuje se, da vsak kustos želi opravljati tudi raziskovalno delo. Tega je vse več in postaja vse samostojnejše z napredovanjem, ki temelji na preverljivih referencah in pomembnosti dosežkov.
Razmere za delo

Delo je v največjem delu kabinetno ali poteka v študijskih ustanovah vključno z dežurstvi tudi zunaj običajnega delovnega časa. Večjim ali manjšim telesnim naporom se ni mogoče izogniti pri postavljanju razstav in pri transportu muzejskih predmetov. Pogosto dela ob računalniku in pri umetni svetlobi v posebej klimatiziranih prostorih, depojih. Pri transportih umetnin se ne sme oddaljevati od tovora, kar pomeni obvezno celodnevno navzočnost brez možnosti rekreacije.
Nevarnosti

Večji ali manjši fizični napor zahteva delo ob postavljanju razstav in pri transportih predmetov. Posebnih tveganj zaradi poklicnih obolenj ni.
Možnosti zaposlovanja

Najpogosteje kustosa najdemo v muzeju na področju arheologije, etnologije, umetnosti, umetne obrti in zgodovine.
Trenutno razpisana prosta delovna mesta.

Kustos, ki se želi zaposliti v drugi evropski državi, mora kot izvajalec reguliranega poklica pridobiti uradno potrdilo o svojih poklicnih kvalifikacijah. Preverite kako je vaš poklic reguliran v Evidenci reguliranih poklicev.
Izobraževanje

Strokovna izobrazba kustosa je odvisna predvsem od zbirke in ustanove, ki zbirko hrani. Zato so kustosi lahko različni humanistični, naravoslovni ali tehnični izobrazbeni profili. Vsem pa je potrebna univerzitetna izobrazba v matični stroki, npr. umetnostna zgodovina, arheologija, etnologija, zgodovina ali biologija.

SPOT, Slovenska poslovna točka, Kustos
Druge informacije

Slovensko muzejsko društvo
Narodna galerija
Moderna galerija
Slovenski etnografski muzej
Prirodoslovni muzej Slovenije
Tehniški muzej Slovenije

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube