Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Programer

Kratek opis

Programer opravlja osnovne postopke razvijanja informacijskih sistemov, t.j. pisanje računalniških programov. Le-ti so napisani v kodirnem jeziku in povedo računalniku, kaj naj dela.
Kaj delavec običajno dela

Kodirni jezik je umetni simbolni jezik, ki ima določeno slovnico, skladnjo in pomen. Po pomenu besed je lahko podoben naravnemu. Za to, da ga računalnik razume kot v kodirnem jeziku napisano, ga je treba prevesti v interni strojni jezik računalnika. To funkcijo opravljajo posebni programi prevajalniki in interpreterji. Računalniki ne razumejo naravnih jezikov, t.j. jezikov, v katerih pišejo in govorijo ljudje, kot je na primer slovenščina, ker so ti prezapleteni in pogosto izpostavljeni napačnemu razumevanju. Potrebna so jim navodila v preprostem in nedvoumnem jeziku, ki šteje le nekaj sto besed, katerih vsaka ima jasen in točno določen pomen. To je programski jezik, v katerem so napisani programi.

Osnova za programerjevo delo so funkcionalne specifikacije, ki jih pripravi sistemski analitik. To je dokument, ki določa zahtevane programe. Z uporabo dogovorjenih standardov in pripomočkov izdela programer podroben načrt zgradbe programov. Nato napiše program v kodirnem jeziku ali programsko kodo. Dobro izdelan program je tak, ki opravi zahtevano funkcijo kar najbolj hitro, zanesljivo in ekonomično, to je brez nepotrebne uporabe razpoložljivih virov računalnika. Za pisanje programov se lahko uporabi en višji programski jezik ali več jezikov, ki vsebujejo besede naravnih jezikov, na primer "if", "then", "include". Razvijajo jih različne računalniške družbe, raziskovalne ustanove in neodvisni razvijalci. Programer običajno obvlada več kot en sam programski jezik.

V višjem programskem jeziku napisani programi se ponavadi prenesejo (angl.: to port; prenesen: ported) na različne tipe računalnikov. To je še eno opravilo, ki ga včasih uporablja programer zato, da je hitrost izvajanja program kar največja. Prevod je poseben za vsak tip računalniškega procesorja, t.j. del računalnika, v katerem se izvajajo posamezni deli računalniškega programa, programska navodila ali inštrukcije. Programer svoj izdelek opiše tako v opombah, ki so del programa, kakor tudi v posebnih dokumentih, zato da je programe moč razumeti brez težav in jih kasneje laže dopolnjevati. Prvo celotno verzijo programa navadno imenujemo verzija "alfa". Tej sledi verzija "beta", ki je že primerna, da jo temeljito preizkusijo strokovnjaki za analizo kakovosti in uporabniki.

V informatiki se za postopek preizkušanja pravilnosti delovanja programov navadno uporablja izraz "testiranje". Osebje programe zelo skrbno testira in o napakah, ki jih ugotovi, obvesti programerje, ki so programe razvijali. Ko je odpravljenih toliko napak, kolikor je le mogoče, se programi dajo v uporabo. Programerji programe tudi prilagajajo, da učinkoviteje delujejo ali jim dodajajo nove funkcije. Ko programer namešča programe v delovno okolje, sodeluje s sistemskimi integratorji, strokovnjaki, ki imajo pregled nad razpoložljivimi računalniškimi napravami neke organizacije in nad njihovo uporabo. Pri tem delu včasih potrebuje prejšnje verzije programov, operacijskih sistemov in računalniških naprav in tudi osebje, ki ima določene izkušnje in usposobljenost na tem področju.
Delovna področja

Dve glavni delovni področji programerja sta:
  • poslovne organizacije ter javna uprava in
  • podjetja za razvijanje programskih produktov.
Delovni pripomočki

Programer potrebuje vrsto delovnih pripomočkov. Nekatere od njih lahko kar uporabi, druge si mora izdelati sam. Pogosto mora privzeti celotno metodo dela, da lahko izpelje analize in na tej osnovi razvoj bodočega programa. Uporaba različnih modelov, podatkovnih in funkcijskih, je ustaljena praksa. Tako metode kot posamezni modeli olajšajo medsebojno komuniciranje strokovnjakov, ki so vključeni v razvoj kompleksnih z informacijskih sistemov. Programer uporablja pri svojem delu tudi različna programska orodja. Orodja mu omogočajo:
  • prevajanje specifikacij v programsko kodo
  • izdelavo programske kode po specifikacijah
  • razvijanje večkrat uporabnih programskih modulov in objektov
  • izdelavo zaključenih programskih celot in
  • izdelavo dokumentacije.
Izdelek in storitev

Izdelek programerja je programska koda, ki postane po testiranju delujoča. Programerjev končni izdelek je običajno novo izdelani program. Glede na razvejanost nalog so tudi izdelki lahko zelo pestri. V zadnjem času je na voljo vedno več orodij, ki njegove izdelke primerno strukturirajo in pomagajo razdeliti na posamezne programske module, ki jih je možno večkrat uporabiti.
Znanja in spretnosti

Predpisanih zahtev glede smeri izobrazbe ni, vendar imajo programerji ponavadi končano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, ki jo pridobijo med rednim šolanjem. Že tedaj ali pozneje se usposabljajo še v programskih jezikih in za programiranje. Programer začetnik je lahko tudi s katerega drugega področja informacijske tehnologije, na primer operater na računalniku ali programski tehnik. Potrebna znanja za programiranje lahko dobi z usposabljanjem ob delu v podjetju, kjer je zaposlen ali v drugih ustanovah. Izobraževani program, ki ga je izbral, običajno ni odločilen, vendar imajo tisti z zaključenim izobraževanjem iz računalništva začetno prednost pred drugimi z drugačnimi izobraževalnimi programi, ki se morajo običajno še dodatno usposabljati.
Nekateri delodajalci kljub temu zaposlijo kandidate, ki so pred kratkim končali izobraževanje v kakem drugem programu, če o njih menijo, da imajo nagnjenje za programiranje in so jih pripravljeni sami usposobiti za to. Če kandidat nima računalniške izobrazbe, se pogosto zahteva podiplomsko spričevalo o obvladovanju informatike. Možno je tudi naknadno usposabljanje:
  • programerje morajo usposobiti za delo s postopki in predpisi, ki jih uporabljajo
  • za konkretne programske jezike
  • za programska orodja in razvijalske možnosti operacijskega sistema
  • za metode programiranja in razvijanja sistemov kot na primer strukturirano programiranje
  • za metode in postopke testiranja sestavnih delov in sestavljanje programov in
  • za razumevanje zgradbe naprav in programov, ki jih je treba upoštevati pri razvijanju programov.
Možnost podiplomskega študija informatike ponujajo univerze v različnih podiplomskih študijskih smereh in programih visokošolskega in univerzitetnega študija. Po opravljenih seminarjih v od Microsofta priznanih ustanovah za usposabljanje Microsoft podeljuje spričevalo MCSD - Microsoft Certified Systems Developer. To potrjuje znanje operacijskega sistema Windows (Okna) in razvijanje aplikacij. Podobna spričevala in na podobni osnovi podeljuje razvijalcem računalniških mrež tudi podjetje Novell.
Psihofizične sposobnosti

Želene lastnosti za programerja so: komunikativnost, smisel za podrobnosti in analizo, sposobnost načrtovati nekaj novega na podlagi analize obstoječega stanja, kreativnost in izvirnost.
Interesi

Priporočljivo je, da ga zanima razvoj informacijske tehnologije, ki je še vedno zelo hiter. Zaradi tega so spremembe pogoste in jih morajo strokovnjaki dovolj hitro spoznati.
Razmere za delo

Programer običajno dela v pisarniškem okolju v čistih in svežih prostorih. Programerji, ki so v službi v velikih podjetjih, so navadno vsi na isti lokaciji. Delovno mesto samozaposlenih programerjev in tistih, ki delajo v podjetjih za računalniške storitve, pa je, dokler traja njihovo delovno razmerje, pogosto tam, kjer so potrebni. To lahko pomeni, da bodo lahko tudi dlje časa odsotni od doma. V nekaterih podjetjih programerji prihajajo na delo prej in končujejo pozneje. To je odvisno od posebnih okoliščin nekaterih okolij za razvijanje programov. Skupinsko delo pogosto zahteva, da so člani programskega tima navzoči ob istem času.
Programersko okolje za velike sisteme, na primer za programiranje v COBOLU, narekuje bolj tradicionalne delovne navade in po potrebi tudi delo v izmenah. Pritiski zaradi rokov in nepredvidenih težav pri razvijanju in dopolnjevanju programov pogosto zahtevajo delo po končanem rednem delovnem času in ob dela prostih dneh. Programerji, ki delajo po pogodbi, so za nadurno delo navadno plačani, medtem ko redno zaposleni pogosto niso.
Nevarnosti

Programer je pri ustvarjanju računalniških programov v okolju računalniških aparatur in naprav zato mora poskrbeti za zaščito pred povečanim sevanjem teh pripomočkov.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Predpisanih zahtev glede smeri izobrazbe ni, vendar pa ima programer običajno višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Že med rednim šolanjem ali pozneje se usposablja v programskih jezikih in za programiranje.
Druge informacije

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube