Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Kriminalistično-tehnični izvedenec

Kratek opis

Storitev kriminalistično-tehničnega izvedenca ali forenzika je preiskava sledi in priprava izvedenskega mnenja o njih. Na kraju kaznivega dejanja ali nesreče poišče sledi, potem pa jih v laboratorijih strokovno preuči in poda izvedensko mnenje o kaznivem dejanju ali nesreči.
Kaj delavec običajno dela

Delo kriminalistično-tehničnega izvedenca je preiskava sledi, ki so v kakršnikoli zvezi s kaznivimi dejanji, množičnimi ali prometnimi nesrečami. Tako preiskuje sledi DNK ter vse vrste bioloških sledi. Preiskuje različne dokumente ter sledi povezane s prepovedanimi drogami ter kemičnimi sredstvi, kot so sledi barve, sledi na steklu ali kovini. Preučuje sledi povezane z eksplozivnimi telesi, različnimi vlakni ter prstnimi odtisi. Preiskuje tudi požare ter išče vzroke zanje, izvaja grafološke raziskave in vodi postopke identifikacije oseb in žrtev množičnih nesreč. Rezultati njegovega dela so lahko uporabljeni na sodišču kot dokazno gradivo. Delo je organizirano tako, da so nekateri izvedenci specializirani za delo na terenu, drugi pa za delo v laboratoriju. Če policija obravnava zapleteno ali zelo hudo kaznivo dejanje, potem gredo na teren tudi forenziki iz laboratorija.

Izvedenec na terenu opravi forenzično preiskavo, kjer pri ogledu preišče prizorišče kaznivega dejanja ali nesreče in rekonstruira dogajanje. Kraj ogleda dokumentira, naredi skice prizorišča, zavaruje sledi in oceni, katere sledi bo poslal na raziskavo v laboratorij in katerih ne. Pri tem pazi, da sledi, ki bodo pozneje lahko postale materialni dokaz v postopku sodne obravnave, ne poškoduje ali kako drugače uniči. Delo na terenu je izredno pomembno, saj je on tisti, ki na kraju kaznivega dejanja ali nesreče najde sledi za preiskavo v laboratoriju. V laboratoriju pri pripravi vzorca uporablja posebne tehnike, saj so sledi, ki jih preučuje, navadno kontaminirane, npr. kapljica krvi je lahko zažrta v omet, les, zemljo ali beton, torej jo je potrebno ločiti od teh snovi.
Delovna področja

Izvedenec lahko dela na terenu ali v laboratoriju. Delo na terenu obsega preiskavo prizorišč različnih kaznivih dejanj in nesreč. Izvedenec, ki dela v laboratoriju, se lahko specializira za raziskave v različnih laboratorijih. V fizikalnem laboratoriju preiskuje sledi prometnih nesreč, opravlja rekonstrukcije na kraju streljanja, ugotavlja vzroke požarov in eksplozij. Izvedenec poskrbi tudi za video in foto dokumentacijo posameznih prizorišč. Organske in anorganske snovi drog, strupov, barv, avtomobilskih lakov, vnetljivih snovi in eksplozivov skuša identificirati v kemičnem laboratoriju. Tu analizira tudi sledi s krajev požarov in vzorce, povezane s kaznivimi dejanji na okoljevarstvenem področju. Vodi tudi zbirke vzorcev snovi, ki prispejo v analizo. Serološke preiskave, preiskave DNK, las, dlak, krvi, sline in tkiv opravlja v biološkem laboratoriju. V oddelku za daktiloskopijo preiskuje prstne sledi, sledi dlani in sledi obuval. V oddelku za preiskavo rokopisov in dokumentov preiskuje podpise, rokopise, dokumente, vrednostne papirje, bankovce, črnila, pisala ali papir. Pri tem rekonstruira poškodovane dokumente ter vodi zbirko tipkopisov pisalnih strojev in anonimnih sporočil, povezanih s kaznivimi dejanji.
Delovni pripomočki

Izvedenec, ki dela na terenu, uporablja posebno opremo, to je kovček, v katerem so pripomočki za delo, in fotografska oprema. Delovnih pripomočkov je več vrst, odvisno od dejanja, ki ga forenzik na terenu raziskuje. Osnovni pripomočki, ki jih v ima v kovčku, so: pribor za iskanje sledi, kot so povečevalno steklo, metri in merila, oprema za shranjevanje sledi, kot so epruvete, pisemske ovojnice, škatlice in plastične vrečke. Uporablja tudi orodje, s katerim lahko vzorec odščipne (klešče) ali odreže (škarje), manjše lučke ter oprema za iskanje prstnih odtisov, kot so čopiči, praški in folije, na katere prenese prstne odtise. Če na terenu preiskuje prizorišče množične nesreče, ima v kovčku dodaten pribor za identifikacijo žrtev .

V kovčku je tudi pribor za elektrostatično odvzem sledi, pri čemer z elektrostatiko prenese odtis na folijo, na primer odvzemanje sledi obuvala s preproge, ter poseben pribor za odlivanje sledi, če so le-te v blatu. Uporablja tudi zmogljiv fotoaparat z močno bliskavico in dodatno opremo za osvetljevanje ali digitalni fotoaparat. V laboratoriju uporablja različne mikroskope in računalniško opremo. V fizikalnem laboratoriju uporablja elektronski mikroskop z energetskim spektometrom rentgenskega sevanja. V kemijskem laboratoriju uporablja aparature za analizo in identifikacijo organskih ter anorganskih snovi, v biološkem laboratoriju pa aparature z računalniško podprto tehnologijo za ugotavljanje bioloških sledi.

Pri delu upošteva zakon o kazenskem postopku (ZKP), tako da sledi, ki jih najde na kraju zločina, strokovno dokumentira v skladu z ZKP, pri čemer je pomemben zapisnik o ogledu, kajti le tako imajo ugotovitve s kraja zločina na sodišču procesno vrednost in so lahko uporabljene kot dokazno gradivo.
Izdelek in storitev

Storitev izvedenca je preiskava sledi in priprava poročila o ugotovitvah. Na kraju kaznivega dejanja ali nesreče mora sledi preiskati, potem pa jih v laboratoriju strokovno preuči in poda izvedensko mnenje o kaznivem dejanju ali nesreči. Rezultat preiskave je tako forenzični dokaz, ki lahko usmeri policijo, v katero smer naj preiskuje kaznivo dejanje. Ta dokaz velja tudi kot materialni dokaz na sodišču. Pri tem je pomembno, da izvedenec ne poda mnenja, ki pravi, da je oseba N.N. zagrešila kaznivo dejanje, ampak poda izvedensko mnenje, ki pravi: na osnovi analiz lahko ocenimo, da DNK s prizorišča zločina pripada osebi N.N. Izvedenec tako prispeva k rekonstrukciji dogodka oziroma preiskavi kaznivega dejanja in odkritju storilca.
Znanja in spretnosti

Za ta poklic se zahteva visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba, najbolje naravoslovne ali tehniške smeri oziroma izobrazba s področja fotografije ali policijskih ved. Ker izvedenec išče ter preiskuje sledi, je za delo nujna spretnost dobrega opazovanja. Pri delu uporablja različne instrumente, zato mora znati delati z njimi. Pomembno je pravilno vzorčene sledi in tolmačenja analiz, ki jih izvede. Rezultate raziskave oziroma analize posreduje ustreznim službam na policiji in sodstvu ter odvetniku v razumljivi obliki, za kar je potrebna sposobnost in znanje jasnega govornega in pisnega izražanja.
Psihofizične sposobnosti

Izvedenec pri delu potrebuje oster vid, saj so sledi, ki jih išče, pogosto drobne in slabo vidne. To so lahko kapljice sline, lasje in prstni odtisi. Dober vid potrebuje tudi v laboratoriju, saj je njegov pogost delovni pripomoček mikroskop. Za ta poklic je zaželeno trdno psihično zdravje, saj lahko na prizoriščih kaznivih dejanj, množičnih nesreč in pogorišč vidi grozljive prizore. V laboratoriju izvedenec preučuje krvava oblačila, človeška tkiva in podobne najdbe s prizorišča preiskave, tako da mu to ne sme zbujati občutkov tesnobe ali povzročati omedlevice.
Interesi

Izvedenec pri delu potrebujeta izjemno natančnost. Od natančnega pregleda prizorišča kaznivega dejanja ali nesreče je odvisno, ali bo razjasnjen vzrok nesreče in dokazana krivda osumljencu kaznivega dejanja. Pri delu ima velik občutek odgovornosti, saj lahko napačne ugotovitve naredijo posamezniku veliko škodo. Ker so vzorci sledi, ki jih preiskuje, majhni, se navadno raziskave na istem vzorcu ne more ponoviti, to pa pomeni, da se pri raziskavi vzorca izvedenec ne sme zmotiti.
Razmere za delo

Delovni čas izvedenca je od osme ure zjutraj do četrte ure popoldne. Ker se kriminalna dejanja in nesreče dogajajo 24 ur dnevno, lahko dela tudi v popoldanskem času ter med vikendi in prazniki. Enako velja, če je potrebno pohiteti z raziskavo, kadar je osumljenec kaznivega dejanja na primer tujec, ki je v 24-urnem priporu.
Nevarnosti

Pri delu je izvedenec vezan na določila zakona varstva pri delu ter na pravilnike, ki dodatno urejajo varovanje zdravja na tem delovnem mestu. Upoštevati mora predpisane varnostne ukrepe ter uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu. V laboratoriju je oblečen v zaščitna oblačila, na terenu pa poleg zaščitnih oblačil uporablja še plastične rokavice za enkratno uporabo, po potrebi čelado, zaščitno masko, zaščitna očala ter drugo posebno zaščitno opremo. Zaščitna oprema ima dvojno funkcijo. Ena je, da zaščiti sebe pred morebitnimi škodljivimi snovmi, druga pa, da zaščiti sledi.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Za ta poklic se zahteva visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba, najbolje naravoslovne (kemija, fizika, biologija) ali tehniške smeri (strojništvo, elektroinženirstvo) oziroma izobrazba s področja fotografije ali policijskih ved.
Druge informacije

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube