Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Vzgojitelj v dijaškem domu

Kratek opis

Značilne dejavnosti poklica so pedagoška diagnostika, zbiranje in vrednotenje podatkov o posameznem dijaku in o vzgojni skupini, vzgoja v ožjem smislu in oblikovanje osebnosti v skladu s cilji vzgojnega programa za dijaške domove Slovenije in vzgojnimi smotri domske vzgoje.
Kaj delavec običajno dela

Delo vzgojitelja v dijaškem domu zajema:
  • svetovanje - pedagoško, psihološko, socialno
  • mentorstvo pri interesni dejavnosti
  • nadzorovanje
  • stike in sodelovanje s starši, z učitelji, s kolegi v domu, z zunanjimi sodelavci ter
  • vodenje pedagoške dokumentacije.
Vzgojitelj sodeluje pri sprejemu dijakov v dom na začetku šolskega leta. Pripravlja letni delovni načrt za vzgojno skupino, organizira učne ure, izvaja interesne dejavnosti v skupini ali na nivoju dijaškega doma. Organizira oglede predstav, razstav in tekmovanj. Dijake spremlja na koncertih, strokovnih ekskurzijah, izletih, piknikih, tekmovanjih, različnih igrah in na prireditvah. Pri vzgoji sodeluje s starši, šolo in drugimi. Pri tem sodeluje z domsko svetovalno službo pri reševanju pedagoške problematike. Izvaja mentorstva domskim organizacijam, kot je npr. domska skupnost in razne komisije. Organizira urejanje zbirk, panojev, prostorov in okolice doma. Spremlja dogajanja v jedilnici doma, rešuje posebne vzgojne in učne probleme dijakov, jim svetuje in jih spodbuja k reševanju njihovih problemov.

Vzgojitelj v dijaškem domu pripravlja in sooblikuje pravila življenja in dela v dijaškem domu ter vodi pedagoško dokumentacijo o vzgojnem delu. Skrbi za permanentno izobraževanje strokovnih delavcev v dijaškem domu in zunaj njega in za mentorsko delo vzgojitelja za pripravnike. Spodbuja dijake za delo v domski knjižnici in uporabo knjig. Skrbi za zdrav način življenja dijakov, izvaja zdravstveno preventivo in nadzor, skrbi za higieno, urejenost in čistost prostorov in osebno urejenost. Povezuje se z zdravstvenimi ustanovami ter spodbuja in vzgaja čut za lastno odgovornost dijaka.
Delovna področja

Vzgojitelj v dijaškem domu dela samostojno ali v skupini istih ali različnih strokovnih profilov. Delovna področja so pedagoška diagnostika, vzgoja v ožjem smislu, svetovanje, mentorstvo, nadzor, sodelovanje s starši, z učitelji in vodenje pedagoške dokumentacije.
Delovni pripomočki

Delovni pripomočki vzgojitelja v dijaškem domu so vezani na vzgojno-izobraževalni program dela v vzgojni skupini ali v skupinah. Razdelimo jih na:
  • avdiovizualna sredstva: televizija, radio, kasetofon, CD, diaprojektor, kamera
  • opremo za interesne dejavnosti: rekviziti za šport in rekreacijo, glasbeni inštrumenti, materiali za likovno ustvarjanje, fotografski aparat in oprema
  • časopise, revije, leposlovne in strokovne knjige in
  • pisarniški material.
Pripomočki so na voljo pedagoškemu osebju in dijakom v domu, delno pa sestavljajo stalno opremo vzgojnih skupin, kjer so na voljo televizor, radio, pisarniški material, prostori za interesne dejavnosti in za učenje.
Izdelek in storitev

Cilj vzgoje v dijaških domovih je omogočiti dijaku, da se zna sam učiti. Je tudi spodbuda k lastni aktivnosti in uspešnosti. Temeljni cilji vzgojno-izobraževalnega dela v dijaškem domu so:
  • vsakemu posamezniku zagotoviti najboljši razvoj njegovih sposobnosti, ustvarjalnosti in specifične nadarjenosti
  • vzgajati in izobraževati za odgovorno osebno in družbeno življenje, za skupinsko delo, sodelovanje, strpnost, humanost in za življenje v demokratični družbi
  • vzgajati in izobraževati za razvoj, prilagodljivost za spremembe, za iniciativnost in vedoželjnost
  • vzgajati in izobraževati za delo in nadaljnje stalno izobraževanje in izpopolnjevanje, za prevzemanje skupnih in posamičnih nalog in odgovornosti
  • vzgajati za razvoj ustvarjalnega in kritičnega mišljenja.
Znanja in spretnosti

Zahtevane kvalifikacije po zakonu so visokošolska izobrazba ustrezne smeri in pedagoško-andragoška izobrazba. Vsi, ki so že izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v dijaških domovih, lahko opravljajo to delo še naprej (višješolska izobrazba). V dijaških domovih danes v glavnem delajo učitelji, ki imajo zaključeno eno- ali dvopredmetni študij pedagoške akademije ali pedagoške fakultete.
Psihofizične sposobnosti

Vzgojitelj v dijaškem domu je pri delu v nenehnem gibanju. Sede lahko opravlja le delo pri pripravah in pri pisanju pedagoške dokumentacije. Biti mora fizično zdrava oseba. Delo vzgojitelja zahteva potrebno znanje, motivacijo, moralne kvalitete in pozitivne vrednote. Vzgojitelj mladim posreduje osebne in pedagoške lastnosti. Le-te na poseben način opredeljujejo delo, delovanje in odnos vzgojitelja do dijakov in sodelavcev. Od tega je odvisna učinkovitost in izvedba nalog na posameznih vzgojnih področij. Kakšen mora biti vzgojitelj? Imeti mora moralne kvalitete: optimizem, zaupanje (ne naivnost), objektivnost, kritičnost, samokritičnost, dostopnost, doslednost, pristnost v medsebojnih odnosih, odsotnost predsodkov in spoštovanje do sočloveka, do dijakov in sodelavcev.

Motiviran je za delo z mladimi in vsaj za eno interesno dejavnost, ki ni neposredno vezana na delo v poklicu. Med sposobnostmi je posebej cenjena socialna inteligenca, sposobnost vodenja, sposobnost sočutja, organizacijske sposobnosti in sposobnost komunikacije- predvsem poslušanja. Pričakuje se, da je vzgojitelj zrel, čustveno stabilen, uravnovešen, urejen, fleksibilen, komunikativen, ustvarjalen in demokratično naravnan.
Interesi

Splošne lastnosti vzgojitelja v današnjem času lahko prikažemo s formulo: VZGOJITELJ = ANIMATOR (MOTIVATOR) + KOMENTATOR + TERAPEVT. Osnova vzgoje je dialog. Cilj vzgojnega dela je doseganje harmoničnih odnosov na temelju strokovnega in pedagoškega dela, demokratičnih in strpnih odnosov v okviru pravil življenja in dela v dijaškem domu. Vzgojitelj mora poznati lastnosti svojih dijakov in imeti znanja psihologije. Poznati mora pedagoške pristope dela z mladimi, pedagogiko in didaktiko. Poznati mora zgradbo socialnih stikov, komunikacijo, timsko delo, delo z veliko in malo skupino, delo s posameznikom, nadzor in dinamiko dela v skupini.

Uspešen vzgojitelj je pedagoško strog, dosleden, načelen, poln optimizma in verjame v razvoj dijakov. Dijaku se približa, mu pomaga, spoštuje njegovo osebnost, zahteva pa tudi izvedbo dogovorjenih nalog. Uspešen vzgojitelj daje dijakom sebe kot človeka, strokovnjaka in pedagoga.
Razmere za delo

Vzgojitelj opravlja delo v dijaškem domu v urejenih delovnih prostorih in na prostem, zlasti pri športnih in rekreativnih dejavnostih, ter na terenu, ko vzpostavlja stike s starši dijakov, s šolo, s klubi in z društvi. Vzgojitelj je v nenehnem stiku z doraščajočimi mladimi ljudmi, ki so v obdobju srednješolskega izobraževanja. Populacija mladostnikov je zbrana na majhnem prostoru in je izredno raznovrstna po socioloških in psiholoških značilnostih. Vzgojitelj je v neposrednem stiku z mladino šest ur dnevno, pri čemer je delovni čas prirejen potrebam doma oziroma urniku dijakov v šoli. Urnik dela vzgojitelja je od 6.-22. ure, v času, ko so dijaki njegove vzgojne skupine v domu. Vzgojitelj dela tudi ob sobotah in nedeljah, glede na potrebe doma.

Materialne možnosti za bivanje v dijaškem domu so: objekti s funkcionalno razporejenimi in primerno opremljenimi prostori, kot so spalnice, učilnice, dnevni prostori, vzgojiteljska soba, sanitarije in drugo. Potrebni so še upravni prostori za ravnatelja, administracijo, računovodstvo, za pedagoške in druge strokovne delavce, zbornica in kabinet za svetovalno delo. V domu je še kuhinja s stranskimi prostori in jedilnico, bolniški oddelek z ambulanto in sobo za bolnike, dvorana za kulturne in družabne prireditve, prostori za interesne dejavnosti, knjižnica, čitalnica, telovadnica in igrišča za šport in rekreacijo ter urejene zelenice in nasadi.
Nevarnosti

Zaradi številnih stikov z ljudmi obstaja nevarnost okužbe, še posebej ob epidemijah. Za vzgojitelja v dijaškem domu se izvajajo redni zdravstveni pregledi.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.

Vzgojitelj v dijaškem domu ali domu za učence, ki se želi zaposliti v drugi evropski državi, mora kot izvajalec reguliranega poklica pridobiti uradno potrdilo o svojih poklicnih kvalifikacijah. Preverite kako je vaš poklic reguliran v Evidenci reguliranih poklicev.
Izobraževanje

Zahtevani kvalifikaciji sta visokošolska izobrazba ustrezne smeri in pedagoško-andragoška izobrazba. Vsi, ki so že izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v dijaških domovih, lahko opravljajo to delo še naprej z višješolsko izobrazbo. V dijaških domovih danes v glavnem delajo učitelji, ki imajo zaključen eno- ali dvo-predmetni študij pedagoške akademije ali pedagoške fakultete.
Druge informacije

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16

Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor

SPOT, Slovenska poslovna točka, Vzgojitelj v domu

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube