Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Delovni terapevt

Kratek opis

Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki obravnava posameznike, katerih vsakodnevno življenje je ovirano, omejeno ali oteženo zaradi posledic poškodb, bolezni ali motenj v duševnem in telesnem razvoju ali staranja.
Kaj delavec običajno dela

Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki obravnava posameznike, katerih vsakodnevno življenje je ovirano, omejeno ali oteženo zaradi posledic poškodb, bolezni ali motenj v duševnem in telesnem razvoju ali staranja. Delovni terapevt ljudem pomaga predvsem z uporabo terapevtskih dejavnosti in tehnik. Lastnosti, značilnosti in zahteve teh aktivnosti oblikuje in uporabi tako, da z njimi vzpostavlja, izboljšuje in vzdržuje čim bolj samostojno delovanje oseb, ki jih obravnava. Dejavnost je lahko učenje in samostojno izvajanje posamezne veščine, kot je na primer trening pisanja, vožnja z invalidskim vozičkom, uporaba ročne proteze ali izdelava in učenje uporabe pripomočkov in opornic. Lahko pa pomeni učenje zahtevnejših in bolj zapletenih dejavnosti, kot je na primer vodenje gospodinjstva, vzpostavljanje delovnih navad, prilagajanje domačega in delovnega okolja spremenjenim funkcionalnim zmožnostim, skrb zase in za družino in podobno.

Katere aktivnosti delovni terapevt izbere in kako jih uporabi, je odvisno od vrste bolezni, poškodb oziroma vrste in obsega prizadetosti. Najpogostejše prizadetosti so: duševna bolezen, motnje v duševnem in telesnem razvoju, stanja po obolenjih in poškodbah možganov (npr. kap, poškodbe glave), telesne prizadetosti (paraplegija, tetraplegija, amputacije, opekline, poškodbe rok) in staranje. V ustanovah deluje najpogosteje kot eden izmed članov strokovnega tima za celostno obravnavo pacientov.
Delovna področja

Delovni terapevt se lahko zaposli na različnih strokovnih področjih. Glede na vrsto in obseg prizadetosti oziroma oviranosti, ki jo povzročajo bolezen, poškodbe ali bolezenski procesi, pa tudi staranje, uporablja različne terapevtske prijeme, metode in tehnike. Glavna področja njegovega dela so:
  • psihiatrija in mentalno zdravje, zdravljenje odvisnosti,
  • motnje v telesnem in duševnem razvoju,
  • obravnava starostnikov v domovih upokojencev,
  • zdravljenje in rehabilitacija telesnih in kombiniranih prizadetosti zaradi posledic poškodb ali, bolezni pri otrocih in odraslih,
  • osnovno zdravstveno varstvo (zdravstveni dom, na bolnikovem domu),
  • poklicna rehabilitacija in usposabljanje ter zdraviliško zdravljenje in rehabilitacija.
Delovni pripomočki

Delovni terapevt uporablja pripomočke in materiale, ki so potrebni za učenje in izvajanje vseh vrst dejavnosti, ki jih v obravnavi bolnikov uporabi kot terapevtsko sredstvo. Glede vrste in namena pripomočkov in materialov ni omejitev, to so lahko vsi predmeti oziroma snovi, ki jih ljudje uporabljamo v vsakodnevnem življenju - v skrbi zase, pri delu in v prostem času. O obravnavi bolnikov delovni terapevt vodi dokumentacijo, ki jo oblikuje in uporablja glede na strokovno področje. Dokumentacija vsebuje podatke o bolniku in obravnavi: osebne podatke in anamnezo, ocenjevanje, načrt obravnave, podatke o poteku obravnave in poročilo o obravnavi.
Izdelek in storitev

Cilj delovnega terapevta je čim večja samostojnost in čim bolj kakovostno življenje oseb, ki so mu zaupane. To je odvisno od vrste in stopnje težav, življenjskih okoliščin, dosegljivih možnosti, predvsem pa od pričakovanj in potreb bolnikov. Pri duševnem bolniku je rezultat obravnave lahko to, da se nauči obvladovati stiske skozi ustvarjalnost (risanje, ples), pri bolniku po kapi je to lahko samostojna skrb zase- oblačenje, hranjenje in umivanje, pri tetraplegiku samostojna komunikacija z okolico- z osebnim računalnikom, pri bolniku s poškodbo glave pa premagovanje težav z učenjem in s spominom.
Znanja in spretnosti

Za opravljanje poklica se zahteva visokošolska strokovna izobrazba, devet mesečno pripravništvo in opravljen strokovni izpit. Med študijem delovni terapevt pridobiva teoretična in praktična znanja zlasti na področjih delovne terapije, kliničnih predmetov (anatomije, psihiatrije, nevrologije, travmatologije, ortopedije, fizikalne medicine in rehabilitacije, geriatrije), psihologije, ocenjevalnih metod, aktivnosti delovne terapije, statistike in specialne pedagogike. Za študij in izpopolnjevanje strokovnega znanja je nujno znanje angleškega ali nemškega jezika, ker je veliko strokovne literature v teh dveh jezikih. Na nekaterih strokovnih področjih je priporočljivo, da ima terapevt izrazitejše spretnosti in nagnjenje do poučevanja ene ali več ustvarjalnih dejavnosti (likovnih, gibalnih, glasbenih, dramskih) in drugih praktičnih veščin.
Psihofizične sposobnosti

Za poklic delovnega terapevta so potrebne povprečne psihofizične sposobnosti, brez večjih odstopanj predvsem na področjih čutno-gibalnega obvladovanja telesa, skladnega gibanja in ravnotežja, sluha, vida, dotika, občutljivosti za različne dražljaje in snovi, zaznavanja in govora. Potrebne so dobre zmožnosti abstraktnega mišljenja, dober spomin, sposobnost za ustvarjalno uporabo znanja ter spretnosti organizacije, poučevanja, vodenja, dajanja navodil in spodbujanja.
Interesi

Delo delovnega terapevta je lahko bistveno uspešnejše, tako zanj kot za bolnike, če združuje v sebi čim več lastnosti, navad in interesov, kot so: skrb za druge, iniciativnost, iznajdljivost in ustvarjalnost pri reševanju težav, nenehno izpopolnjevanje strokovnega znanja in praktičnih veščin, dobra organizacija dela, komunikativnost - sposobnost sodelovanja v timu in drugih skupinah, praktičnost, čustvena zrelost, urejenost in optimizem.
Razmere za delo

Delovna terapija poteka v zaprtem prostoru, kjer je terapevt sam odgovoren za kakovost klimatskih in drugih okoliščin (hrup, prah, osvetljenost, videz, urejenost, razpoloženje). Delo je fizično razgibano, saj terapevt pogosto menja telesne položaje, aktivnosti in obremenitve. Pri delu mora biti kdaj pa kdaj kos težjim bremenom, npr. ob pomoči težje gibljivim bolnikom. Na nekaterih strokovnih področjih dela tudi s stroji, orodji in napravami, npr. pri izdelavi opornic. Delo poteka v okviru 40-urnega tedenskega delovnega časa, 8 ur dnevno, pretežno v dopoldanskem času. Odvisno od vrste prizadetosti terapevt z bolniki dela od 4 do 6 ur na dan, preostali čas porabi za pripravo in dokumentiranje obravnav, timske sestanke in strokovno izpopolnjevanje.
Nevarnosti

Delovni terapevt mora tu in tam pomagati premeščati težje gibljive bolnike, pri čemer je izpostavljen poškodbam in zlasti okvaram hrbtenice. Zato mora biti usposobljen, da to delajo varno. Pri delu z različnimi bolniki je terapevt izpostavljen večji možnosti okužbe z virusi in bakterijami. Da bi to preprečil, mora upoštevati vse ustrezne higienske in sanitarne ukrepe. Delo s stroji in orodji je lahko nevarno zaradi poškodb, opeklin in zastrupitev, zato mora natančno upoštevati navodila in postopke ter načela varnosti pri delu.
Možnosti zaposlovanja

Delovni terapevt se lahko zaposli v domu za starejše, v psihiatrični bolnišnici ali v zdravstvenem dispanzerju.

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.

Diplomirani delovni terapevt, ki se želi zaposliti v drugi evropski državi, mora kot izvajalec reguliranega poklica pridobiti uradno potrdilo o svojih poklicnih kvalifikacijah. Preverite kako je vaš poklic reguliran v Evidenci reguliranih poklicev.
Izobraževanje

Za opravljanje poklica se zahteva visokošolska strokovna izobrazba, devet mesečno pripravništvo in opravljen strokovni izpit.
Druge informacije

Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana

Zbornica delovnih terapevtov Slovenije, Linhartova 51, 1000 Ljubljana

SPOT, Slovenska poslovna točka, Delovni terapevt

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Video

Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube