Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Kirurg

Kratek opis

Rezultat dela kirurga je razpoznava oziroma diagnoza bolezni in ustrezna izbira kirurškega zdravljenja. Slednje je lahko korenito, kar pomeni, da bolnika popolnoma pozdravi ali bistveno spremeni potek njegove bolezni oziroma mu olajša težave. Življenjsko nujna stanja lahko reši z operacijo.
Kaj delavec običajno dela

Kirurg se za svoje delo specializira na posamezne dele telesa oziroma na telesne organe. Med kirurge sodi splošni kirurg, ki opravlja urgentne zadeve, največ v prsnem košu, ter zdravi poškodbe, nevrokirurg za možgane in živčni sistem, torakalni kirurg za prsni koš in organe v njem, kardiovaskularni za srčno žilni sistem, abdominalni kirurg za organe v trebuhu, urolog za sečni sistem in moške spolne organe, ginekolog za ženske spolne organe, travmatolog za poškodbe, ortoped za sklepe in gibalni aparat, plastični kirurg za opekline, zmečkanine, lepotne operacije ter maksilofacialni kirurg za preklane ustnice, nebo in tumorje glave. Kirurgovo delo obsega ne glede na področje, za katero je specializiran, razpoznavo oziroma diagnozo bolezni oziroma poškodbe in ustrezno izbiro kirurškega zdravljenja oziroma posega v operacijskih dvoranah.

Kirurg izvaja ambulantno spremljanje svojih bolnikov in sprejemanje novih bolnikov, ambulantno zdravljenje, vodenje dokumentacije, pisanje napotnic, izvidov, popisov bolezni, sprejemnic in odpustnic iz bolnišnice. Spremlja novosti, literaturo in strokovne članke na svojem področju ter sodeluje na seminarjih, kongresih, sestankih, raportih in konzilijih z zdravniki istega ali drugih strokovnih področij. Kirurg v bolnišnici se ob prihodu na delo najprej obleče v zdravniška oblačila, nato se udeleži jutranjega raporta ali sestanka z drugimi zdravniki za pregled tekočega dogajanja na oddelku bolnišnice, kjer dela. Na raportu si izmenjajo mnenja o tem, kako poteka zdravljenje pri posameznem pacientu. Pregledajo seznam bolnikov na oddelku, ki čakajo na operacijo, ali so pripravljeni za poseg in kakšna bo operacija.

Pozneje kirurg preveri, kakšno je stanje bolnikov po operaciji, kako se celijo njihove rane, kako okrevajo po posegu in kaj se je dogajalo med dežurstvom tisto noč. Seznani se, kateri so novi bolniki, kakšno je njihovo stanje in kateri so nujni primeri. Po raportu tako kot drugi zdravniki na oddelku opravi vizito, na kateri pregleda svoje bolnike v sobah in zapiše njihovo stanje. Nato predpiše, kaj je še potrebno narediti v procesu zdravljenja. Tretjino ali polovico delovnega časa kirurg dela v operacijskih sobi ali dvorani. Tam izvaja različne posege ali operacije. Pri operacijah dela v timu sodelavcev. V operacijski ekipi je lahko več kirurgov, vedno pa je eden vodilni. V ekipi sodeluje še z inštrumentarkami, ki podajajo kirurške inštrumente, in medicinskimi sestrami, ki pomagajo pri delu z bolnikom in opremo.

Tretjino delovnega časa kirurg v bolnišnici opravlja ambulantno ali dnevno delo, kjer sprejema nove bolnike. Pregleduje bolnike, pri katerih je potrebno dalj časa spremljati stanje po operaciji, piše zdravstveno dokumentacijo, sprejemnice ali odpustnice za bolnišnico. Zapisuje dekurzus ali potek zdravljenja pri spremljanju bolnikovega stanja, piše napotnice za druge specialiste ali diagnostične preiskave ter popise bolezni. Občasno se udeleži konzilija, sestanka, kjer se srečajo zdravniki podobnih strokovnih področij. Konzilij se organizira takrat, kadar se pri posameznih bolnikih ne ve za kakšno diagnozo gre ali kakšno zdravljenje bi bilo učinkovito, zato podajo svoja mnenja različni strokovnjaki. Organizira se tudi takrat, ko bolniki potrebujejo oskrbo več različnih specialistov, ki na konziliju izmenjajo svoja mnenja glede zdravljenja s svojega področja.
Delovna področja

Specialist kirurg dela na zdravniški kliniki, v splošni bolnišnici ali v ambulanti. Podaja izvedenska mnenja kot zdravniški izvedenec za potrebe sodišča, dela v kirurškem sanatoriju, kot učitelj na medicinski fakulteti ali kot raziskovalec. Zaposlen je v mreži javnega zdravstva ali opravlja samostojno dejavnost, ki je lahko koncesijska ali samoplačniška.
Delovni pripomočki

Kirurg uporablja enake pripomočke kot drugi zdravniki: sterilne rokavice, plašč, masko in kapo. V operacijski sobi je vsa osebna oprema sterilna, tam uporablja tudi posebne čevlje. Med značilnimi pripomočki kirurga so predvsem skalpel ter kirurški instrumenti, ki so različni glede na posege in operacije. To so različne šivanke, niti, kirurške škarje, prijemalka za niti in prijemalka za tkiva. Med pripomočki in orodji, ki so del kirurške opreme, so operacijska miza, oprema za oživljanje, oprema za različne vrste slik, kot so rentgenogram, računalniška tomografija in magnetna resonanca, endoskopi in mikrokamere, merilni inštrumenti in naprave. Zdravstvena dokumentacija je bolnikova mapa, kamor vlaga napotnice, popis bolezni, izvide, slike rentgenskih in drugih preiskav, krvne slike in vse kar potrebuje za spremljanje bolezni pri bolniku. Dokumenti so tudi sprejemnice in odpustnice iz bolnišnice.
Izdelek in storitev

Rezultat dela kirurga je razpoznava oziroma diagnoza bolezni in ustrezna izbira kirurškega zdravljenja. Slednje je lahko korenito, kar pomeni, da bolnika popolnoma pozdravi ali bistveno spremeni potek njegove bolezni oziroma mu olajša težave. Življenjsko nujna stanja lahko reši z operacijo.
Znanja in spretnosti

Kirurg je zdravnik specialist, ki je po zaključenem študiju na Medicinski fakulteti in sekundariatu opravil specializacijo iz kirurgije na določenem področju in jo uspešno zaključil s specialističnim izpitom. Kirurg se veščin nauči s praktičnim delom. Pripravljen mora biti na vseživljenjsko učenje in spremljanje novosti v zdravljenju, učenje novih veščin ob uporabi novih tehnologij v medicini. Novosti spremlja z udeležbo na seminarjih in kongresih. Udeležba na kongresih in seminarjih prinese kirurgu kreditne točke, ki se seštevajo in so potrebne za obnovitev specialistične licence, ki jo obnavlja vsakih nekaj let.
Psihofizične sposobnosti

Kirurg mora biti psihofizično zdrav, vzdržljiv in močan. Imeti mora sposobnost koncentracije, saj posamezne operacije lahko trajajo več ur.
Interesi

Za kirurga je zelo pomembna ročna spretnost, natančnost in suverenost pri odločitvah. Želene lastnosti za opravljanje poklica so: sposobnost sprejemanja odločitev, prilagodljivost, potrpežljivost in vzdržljivost.
Razmere za delo

Delo kirurga vključuje nočna dežurstva. Operacije so lahko dolge, stresne ter potekajo po več ur skupaj. Ves čas je potrebna velika koncentracija in zbranost kirurga. Pri svojem delu lahko zelo dolgo stoji na enem mestu ali v določenem položaju. Zaradi različnih kliničnih primerov je delo raznoliko in razgibano.
Nevarnosti

Kirurg dela velikokrat v prisilnem položaju, v nepravilni drži telesa, ki je potrebna na primer pri vstavljanju endoskopa in katetrov. Zaradi tega je izpostavljen poškodbam hrbtenice.
Možnosti zaposlovanja

Specialist kirurg dela na kliniki, v splošni bolnišnici ali v ambulanti. Podaja izvedenska mnenja kot zdravniški izvedenec za potrebe sodišča, dela v kirurškem sanatoriju ali kot učitelj na medicinski fakulteti ter kot raziskovalec. Specialist kirurg, ki dela v zasebnem kirurškem sanatoriju, opravlja določene posege na koncesijo, druge pa za samoplačnike. Kirurgi so posebej zaželeni v mednarodnih humanitarnih organizacijah, ki pošiljajo zdravnike na konfliktna ali begunska področja, v predele tretjega sveta, kjer z minimalno opremo nudijo oskrbo ljudem, ki si sicer zdravstvene oskrbe zaradi konfliktnih razmer, lokacijske odročnosti, premalo zdravnikov, medicinskega znanja in zdravniške opreme ne morejo zagotoviti.

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Kirurg je zdravnik specialist, ki je po zaključenem študiju na Medicinski fakulteti in sekundariatu opravil specializacijo iz kirurgije na določenem področju in jo uspešno zaključil s specialističnim izpitom.
Druge informacije

Slovensko zdravniško društvo, Dunajska cesta 162, 1001 Ljubljana

Dodatne informacije posredujejo različna združenja, društva in sekcije zdravnikov in specialistov glede na posamezna področja medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu

Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Video

Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube