Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Zdravnik specialist splošne medicine

Kratek opis

Glavna področja dela zdravnika so diagnostično preiskovalni postopki, zdravljenje in spremljanje bolnikovega stanja, delo v zdravniških komisijah ter znanstveno delo v akademskih ustanovah.
Kaj delavec običajno dela

Zdravnik specialist splošne medicine je strokovnjak, ki je usposobljen za prepoznavanje bolezenskih stanj pri ljudeh in za njihovo zdravljenje. Med študijem pridobi znanja o normalnem stanju posameznih organov in njihovem delovanju, pri delu pa s pomočjo lastnih čutil in aparatur ocenjuje odstopanja. Vodi zdravljenje tistih simptomov, ki so moteči in ki ogrožajo zdravje in življenje. Ker je delovno področje zdravnika obsežno, je za poklic značilna specializacija za posamezna področja dela. Tako se zdravnik ukvarja samo z določenim načinom diagnostične obdelave, npr. rentgensko slikanje, pregled telesnih tekočin ali pregled notranjih organov s posebnimi aparaturami. Podobno je tudi z zdravljenjem. Zdravnik se specializira za zdravljenje posameznih organov, npr. pljuča, rodila ali prebavila ali pa za določen način zdravljenja z zdravili, z obsevanjem ali z operacijo.

Osnovna ali temeljna oblika poklica je splošni zdravnik ali doktor splošne medicine, ki sam zdravi lažja obolenja in koordinira delo specialistov drugih strok pri zahtevnejših boleznih in poškodbah. Zaradi obširnosti in hitrega razvoja stroke je tudi splošna medicina postala specialnost. Zdravnik je pri svojem delu suveren tako v prepoznavanju bolezenskih znakov kot pri odločitvi glede izbire preiskav in načinov zdravljenja. Poleg tega je potrebna visoka stopnja sodelovanja s kolegi zdravniki istega ali sorodnih področij. To je tako v korist bolniku kot izmenjavi izkušenj med zdravniki. Svoje delo dokumentira, tako da ima zbrano vso gradivo o poteku bolezni, kar lahko uporabi tudi za lastno znanstveno delovanje.
Delovna področja

Glavno področja dela zdravnika so diagnostično preiskovalni postopki, zdravljenje in spremljanje bolnikovega stanja, delo v zdravniških komisijah, konzilijih ter znanstveno delovanje. Po kraju delovanja ločimo:
  • ambulantno-dispanzersko delo, splošno ali specialistično, kjer bolniki prihajajo k zdravniku na pregled,
  • bolnišnično delo, kjer ima zdravnik skupino ležečih bolnikov, pri katerih izvaja preiskave in zdravljenja,
  • delo v zavodih, kjer skrbi za specialno skupino ljudi (otroci, starostniki in invalidi),
  • delo v raziskovalnih ustanovah, kamor se stekajo izsledki številnih strok in dejavnosti,
  • delo v komisijah na različnih ravneh, kjer ocenjujejo delovno zmožnost in invalidnost,
  • druga področja, kot je farmacevtska industrija, šolstvo in svetovalne službe.
Zdravnik, ki nadaljuje študij na tretji stopnji- doktorat znanosti, lahko dela tudi na medicinski fakulteti v procesu šolanja novih zdravnikov kot asistent, docent ali profesor za določeno področje.
Delovni pripomočki

Medicina je panoga, ki ji razvoj znanosti in tehnike močno diktira tempo vsakdanjega dela. To je opazno v diagnostiki in pri zdravljenju. Medtem ko so še pred petdesetimi leti uporabljali le slušalke za srce in pljuča, lopatke za pregled žrela, kladivca za reflekse, enostavne rentgenske aparate in preproste laboratorijske pripomočke za pregled telesnih tekočin, se danes v medicini uporablja množica dragih in visoko specializiranih elektronskih aparatur. Te zahtevajo tako ozko specializiranost za delo z njimi, da pogosto en zdravnik dela le na enem aparatu, kot je endoskop za prebavni trakt, ultrazvok ali laser. Pri delu s temi aparati se pogosto kombinirata diagnostika in zdravljenje. Pri pregledu notranjega organa z endoskopom se npr. opravi tudi manjši poseg ali odvzame del tkiva za pregled. Večina teh aparatov je povezana z računalnikom, ki je nepogrešljiv tudi pri shranjevanju podatkov. V medicini je pomembno, da se vsak poseg pri bolniku dokumentira. Klasično shranjevanje v arhivih in kartotekah danes nadomešča mikrofilm in shranjeni računalniški zapisi.
Izdelek in storitev

Cilj zdravnikovega dela je ohranitev zdravja pri zdravi populaciji in čim boljša povrnitev v prvotno stanje po boleznih in poškodbah. Stari latinski izrek "Primum nil nocere" (predvsem ne škodovati) velja še danes. Velja tako v preventivni medicini, npr. sistematski pregledi ciljnih populacij z obveznimi cepljenji, kot v zdravljenju, npr. diagnostika, zahtevni kirurški posegi in zdravljenje z zdravili.
Znanja in spretnosti

Za pridobitev strokovne usposobljenosti mora kandidat po srednji šoli, najbolje gimnaziji, končati medicinsko fakulteto (6 let) in dveletno pripravništvo, tako da je zdravnik usposobljen za samostojno delo šele osem let po maturi. Prej naštete dejavnosti zahtevajo še dodatno specializacijo za določeno vejo, npr. interna medicina, kirurgija, splošna in socialna medicina. Le-ta traja okoli štiri leta, dodatna specializacija znotraj dejavnosti pa še nekaj let. Zaradi hitrega razvoja stroke in obnavljanja znanja je potrebno stalno strokovno dopolnjevanje znanj in usposabljanje. Delo v medicini zahteva veliko elastičnost in prilagodljivost, pomnjenje velikega števila podatkov in imen ter poznavanje tujih jezikov, predvsem angleščine in latinščine. Za zdravnika v ambulanti na terenu je nujen vozniški izpit B kategorije. Poklic je primeren za oba spola. Čeprav je bil včasih to bolj moški poklic, se danes močno feminizira tudi v fizično bolj zahtevnih dejavnostih, kot je kirurgija, terensko delo in nočno dežurstvo.
Psihofizične sposobnosti

Poklic zdravnika je psihofizično zahteven in naporen. Zahteva dober vid, lahko s korekcijo- očali, sluh in dobro telesno vzdržljivost. Poklic ni primeren za invalidne osebe, razen v nekaterih laboratorijskih in administrativnih dejavnostih, kjer ni neposrednega dela s pacienti. Za opravljanje dela so potrebni periodični zdravstveni pregledi. Ovira pri delu je lahko alergija na določene snovi, ki se uporabljajo v medicini, kot so razkužila, gumijaste rokavice in kovine.
Interesi

Zdravnik je samostojna osebnost s smislom za povezovanje velikega števila informacij in samostojno odločanje. Potrebuje dobro komunikativnost, prilagodljivost, potrpežljivost in vzdržljivost. Psihofizična stabilnost je potrebna predvsem v situacijah, ko gre za ogrožanje življenja, npr. pri nesrečah, kjer običajno zavlada vsesplošna panika. Ker je delo pogosto nepredvidljivo, deluje na zdravnika precej stresno, posebno v dežurstvih na terenu in v poškodbeni kirurgiji. Koristno je obvladati tehnike hitre sprostitve in obvladanja stresa. Predvsem pa je potrebna humana naravnanost: človekoljubnost in nesebičnost tako v delu s pacienti kot v prenašanju znanja in izkušenj na nove generacije zdravnikov.
Razmere za delo

Delo poteka v posebej urejenih prostorih v ordinacijah, bolnišnicah in v zavodih pa tudi na terenu na domovih pacientov ali kjerkoli živijo in delajo ljudje. Redno delo poteka običajno v dveh izmenah, nočno pa v dežurstvih, kar je obvezno skoraj v vseh vejah medicine. V vseh delovnih okoljih mora zdravnik pacientu zagotoviti varovanje njegove intimnosti, individualnosti in osebne integritete.
Nevarnosti

Zdravnik je izpostavljen nalezljivim boleznim, v nekaterih vejah medicine tudi sevanju, hrupu, psihičnim pritiskom, včasih agresivnosti in poškodbam pri reševanju ponesrečenih. Pri ambulantnem delu so zaradi dolgotrajnega sedenja možne okvare hrbtenice. Zaščitna sredstva, ki jih uporablja, so predpisana v vsaki dejavnosti posebej. Osnova je delovna uniforma, uporaba civilne obleke ni dovoljena. V operacijskih dvoranah uporablja posebna oblačila, ki se menjajo po vsakem posegu.
Možnosti zaposlovanja

Poklic, ki ga opravlja zdravnik specialist splošne medicine, sodi med regulirane poklice, ki jih na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij urejejajo področne direktive.
Izobraževanje

Za pridobitev strokovne usposobljenosti kandidat po opravljeni splošni maturi konča univerzitetni študij na medicinski fakulteti (6 let) in dveletno pripravništvo. Tako je zdravnik usposobljen za samostojno delo šele osem let po maturi. Specializacija za določeno področje, npr. interna medicina, kirurgija, splošna in socialna medicina, traja okoli štiri leta, dodatna specializacija znotraj dejavnosti pa še nekaj dodatnih let.
Druge informacije

SPOT, Slovenska poslovna točka, Zdravnik specialist

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Video

Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube