Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Upravljavec industrijskih robotov

Kratek opis

Upravljavec industrijskih robotov dela v proizvodnji na avtomatiziranih in robotiziranih procesnih linijah z industrijskimi roboti, ki jih ročno ali na daljavo vodi.
Kaj delavec običajno dela

Upravljavec industrijskih robotov dela v proizvodnji na avtomatiziranih in robotiziranih procesnih linijah z industrijskimi roboti, ki jih ročno ali na daljavo vodi. Delavec ob prihodu na delo pripravi delovno mesto, merilne inštrumente, delovno orodje in industrijskega robota. Nato od kontrolorja v proizvodnji prevzame delovni nalog, tehnično, tehnološko, skladiščno in delovno dokumentacijo. Na delovnem nalogu je točno določeno, kaj se bo izdelovalo in po kakšnem vrstnem redu. V tehnični in tehnološki dokumentaciji je določen tudi material in postopki dela. V skladu s skladiščno dokumentacijo delavec pripravi material. Za to mora upravljavec industrijskih robotov znati upravljati tudi viličarja. Z viličarjem prevzame material iz skladišča in ga pripelje do robota za nadaljnjo obdelavo, v kolikor robot ne sodeluje v procesu, kjer izdelek ali material pride po tekočem traku.

Industrijskega robota pripravi tako, da vnese program, po katerem bo robot obdeloval material in nastavi vrsto delovnih rok na robotu. Program za robota mu predhodno pripravi programer in ga tudi vnese. Za enostavne izdelke pa zna vnesti program tudi upravljavec sam. Po vklopu robota upravljavec nadzoruje, da robot pravilno dela. Stalno je prisoten ob krmilniku in opazuje, da ne bi pride do napake. Robot ima sicer senzorje, ki zaznavajo okolico, trke in dotike. Tako se lahko tudi samodejno izklopi kadar se kakšen material zlomi ali zmečka, vendar mora upravljavec, če se le da, to preprečiti in robota predhodno izklopiti ter napako popraviti. Upravljavec menja orodja, s katerimi dela robot, ko se le ta obrabijo. Medtem pripravlja tudi orodja in material za izdelavo drugih izdelkov, ki so določeni na delovnem nalogu. Vse spremembe v procesu izdelave vpisuje v tehnično, tehnološko, skladiščno in delovno dokumentacijo. Na koncu določenega delovnega procesa izdela poročilo o delu. Upravljavec skrbi tudi za čistost delovnih prostorov v okolici delovnega procesa. Čisti delovno orodje, stroje in naprave ter pozna procedure postopkov vzdrževanja strojev in robotov. Manjše okvare strojev zna popraviti sam. Pri delu mora upoštevati predpise s področja varnosti pri delu.
Delovna področja

Upravljavec industrijskih robotov dela povsod, kjer se uporabljajo industrijski roboti, v procesnih in proizvodnih linijah, ki so deloma ali polno avtomatizirane in robotizirane.
Delovni pripomočki

Glavno delovno orodje upravljavca industrijskih robotov je industrijski robot, ki je ročno ali daljinsko voden. Industrijski roboti se uporabljajo v različnih vejah industrije oziroma proizvodnje. Prvi so bili vpeljani v avtomobilski industriji, pozneje pa v procesih paletizacije, pri varjenju, lakiranju, brušenju in poliranju različnega materiala. Veliko se uporabljajo tudi pri sestavljanju izdelkov in posameznih sklopov izdelkov. Določena izvedba ali naloga industrijskega robota je lahko izredno enostavna in zahteva le osnovne funkcije robota, medtem ko kompleksnejše uporabe sestavljanja po navadi zahtevajo prepoznavanje oblike izdelka in nadzor sile sestavljanja. Industrijski roboti se hitro razvijajo in še zdaleč niso dosegli svoje končne razvojne stopnje.

Razvoj gre predvsem v smeri, kot so umetni vid in prepoznavanje izdelkov (3D vision system, laser scaner). Industrijski roboti so lahko zelo podobni strojem in imajo le roke, ki so različno narejene. Poznamo kartezijev, cilindrični, sferni, scara in antropomorfni sistem rok. Lahko so tudi mobilni roboti na kolesih ali pa so dvonožni, štiri-, šest- ali osemnožni in humanoidni - podobni človeku. Nekatere pomembne funkcije industrijskih robotov so, da lahko simultano izvajajo več programov oziroma nalog naenkrat. S svojimi senzorji robot zaznava nalete v bližnje stroje in opremo ter na ta način varuje sebe kot tudi stroje in naprave. Robot se lahko dotakne izdelka z določeno silo, se ustavi ter nato izvede določeno akcijo, npr. ugotovi pozicijo. Robota lahko premikamo v določeni osi oziroma ravnini pod vplivom zunanje potisne sile.

Robot sledi transportnemu traku in opravlja dela usklajeno z gibanjem transportnega traku. Robota upravljavec krmili glede na izbrano točko pozicije orodja ali obdelovanca vpetega v robotsko roko. Na izbrani točki se izvajajo korekcije pozicije po koordinatah in zasuki okoli koordinat. Gibanje robotov je simultano lahko povezano preko enega krmilnika, ki ga upravlja upravljalec industrijskih robotov. Glavni dokumenti, ki jih potrebuje za delo, so delovni nalog, tehnična, tehnološka, skladiščna in delovna dokumentacija za posamezen proces ter zaključna poročila o opravljenem delu. Osebna oprema, ki jo uporablja upravljavec industrijskih robotov je delovna halja, varnostni čevlji, rokavice in čepki za ušesa.
Izdelek in storitev

Izdelki upravljavca industrijskih robotov so odvisni od vrste proizvodnje. Lahko so iz najrazličnejših materialov: iz kovine, stekla, plastike ali lesa. Z enim robotom je možno narediti več vrst izdelkov, kar je odvisno od programa, ki se vnese v robota, ter nastavnega orodja na mehanskem delu robota. Proizvodnja izdelka je serijska ali pa se vsak material uporabi za izdelavo drugačnega dela, ki se uporabi pri sestavi izdelka.
Znanja in spretnosti

Upravljavec industrijskih robotov pozna osnovne strukture robotskih mehanizmov - robotske roke, robotska zapestja in prijemala, mobilne robote s kolesi, mobilne robote z nogami, humanoidne robote ter členkaste in kačam podobne robote. Pozna osnovne strukture robotskih rok in prostostne stopnje in zna določiti število stopenj za posamezne strukture robota. Zaveda se pomena položaja in orientacije v prostoru in pozna razliko in podobnost med zgradbo in načini gibanja humanoidnega robota z zgradbo in gibanjem človeškega telesa, npr. skelet z mehanizmom, motorje z mišicami, senzorje s čutili, kot so vid, sluh in tip. Podobno primerja zgradbo in načine gibanja mobilnega robota z nogami z ustrezno živaljo, kot je pes, mravlja, pajek, v primeru letečih robotov tudi muha. Pozna vrste in načine premikanja robotskega mehanizma ter problem stabilnosti robota med gibanjem.

Pozna avtonomno in neavtonomno delovanja robotov in senzorjev, delovni prostor robota ter morebitne omejitve in ovire gibanja, nevarnost trka ali padca. Pozna
  • tipično industrijsko delovanje robotskih rok, npr. manipulacijo predmetov, paletiranje, varjenje
  • neindustrijsko delovanje robotov, npr. v jedrskih elektrarnah, v kmetijstvu robotske kosilnice, robote za ekološko škropljenje, v medicini za operacije in pregled, doma - robotski sesalec in
  • delovanje robotov, kjer je za izvedbo robotske naloge potrebna usklajenost oziroma sodelovanje dveh ali več robotov, npr. robotske linije, dve robotski roki nosita en predmet, več mobilnih robotov raziskuje teren, ali v interakciji s človekom
  • robotske programe in načine krmiljenja robotov.
Upravljavec mora opraviti izpit iz varnosti pri delu, ki ga obnavlja vsake pol leta, in izpit za voznika viličarja, saj si delavec pogosto sam pripravi material in procesno linijo, v kateri bo delal robot. Obvladati mora računalniško tehniko, zna oblikovati pisno dokumentacijo, pozna osnovne vrste obdelovalnih, procesnih, montažnih in drugih tehnologij. Pozna osnove konstruiranja in dimenzioniranja, tehnično in mehansko delovanje strojev v industriji in standarde kakovosti.
Psihofizične sposobnosti

Upravljavec industrijskih robotov redno opravlja zdravniške preglede. Biti mora v dobri fizični kondiciji, saj je potrebno občasno dvigniti kakšen material ali uporabiti moč za zamenjavo orodij, sestavnih delov robotov ali materialov, s katerimi delajo roboti. Biti mora vzdržljiv, saj lahko dolgo stoji ob krmilniku industrijskega robota.
Interesi

Upravljavca industrijskih robotov zanima tehnika, mehanika, stroji, ki so računalniško vodeni, roboti ter robotizacija in avtomatizacija. Navdušuje se nad novimi tehnologijami, tehnološkimi sistemi in procesi. Ima dobro koncentracijo tudi ob rutinsko ponavljajočem delu in je natančen in pazljiv, saj je treba napake hitro opaziti in tudi hitro odreagirati. Večino delovnega časa preživi sam ob robotu.
Razmere za delo

Delo v proizvodnji lahko poteka v dveh ali treh izmenah in tudi med vikendi. Delo poteka ob stalnem in močnem hrupu v notranjih prostorih proizvodnje ali skladišč. Delo upravljavca poteka pretežno v stoječem položaju.
Nevarnosti

Pri upravljanju robota, ki obdeluje, reže ali žaga material, lahko odleti kakšen kos, zato mora delavec pazljivo ravnati z robotom. Ob zamenjavi materialov za obdelavo se lahko ureže ali opraska. Pri delu občasno uporablja nevarne kemične snovi za mazanje robota, delov robota ali orodij, ki jih uporablja. Zato je zaščita z rokavicami, delovno haljo in škornji nujna. Zaradi hrupa po dolgoletnem delu lahko postane naglušen, zato pri delu uporablja čepke za ušesa.
Možnosti zaposlovanja

Upravljavec industrijskih robotov je in bo tudi v prihodnosti iskan poklic, je pa že sedaj v sodobni industriji opazno pomanjkanje teh kadrov. Z razvojem robotiziranih tehnoloških procesov in vpeljavo novih industrijskih robotov v proizvodne procese bodo potrebe po delavcih stalno naraščale. Velika je možnost zaposlovanja v tujini, saj proizvodnih delavcev primanjkuje povsod. Največ delovnih mest imajo države z veliko robotizirane proizvodnje, kot je na primer Nemčija ali Japonska.
Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Upravljavec industrijskih robotov pozna mehaniko, elektroniko, računalniško podprte tehnologije in proizvodne procese in linije. To znanje pridobi na različne načine in sicer v sklopu tri-letnega srednjega poklicnega izobraževanja ali v sklopu štiri-letnega srednjega strokovnega izobraževanja na področju strojništva in mehatronike. Naziv, ki ga pridobi dijak po končanem šolanju na poklicni ravni in opravljenem zaključnem izpitu je strojni mehanik oziroma mehatronik operater, po končanem šolanju na srednješolski ravni in opravljeni poklicni maturi pa strojni tehnik ali tehnik mehatronike. Upravljavec industrijskih robotov, ki je zaključil šolanje na srednješolski ravni lahko nadaljuje šolanje na področju robotike in avtomatizacije na višjem in visokošolskem strokovnem področju. Najbolj primeren je program mehatronike, po katerem pridobi naziv inženir mehatronike.
Druge informacije

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Video

Sorodni poklici

Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube