Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Gledališki režiser

Kratek opis

Gledališki režiser najpogosteje snuje in vodi zamisli o uprizoritvi dramskega besedila ali scenarija za gledališki dogodek, ki je namenjen enkratnemu ali večkratnemu ogledu občinstva v gledališču.
Kaj delavec običajno dela

Gledališki režiser najpogosteje snuje in vodi zamisli o uprizoritvi dramskega besedila, scenarija za gledališki dogodek, ki je namenjen enkratnemu ali večkratnemu ogledu občinstva v gledališču. Skrb za celostno estetsko podobo, za psihološko in čutno-nazorno podobo ter poglobljeno idejno interpretacijo uprizoritve je prvenstvena režiserjeva zaveza. Tej skrbi je namenjeno režiserjevo pripravljalno delo pred njegovim stikom z igralkami in igralci ter s sodelavci, ki oblikujejo gledališko uprizoritev.

Režiserjevi najožji sodelavci iz pripravljalnega obdobja so dramaturg, lektor, scenograf, kostumograf, avtor scenske glasbe ali glasbe songov, koreograf, dirigent, oblikovalec tona, oblikovalec svetlobe, svetovalec za bojne prizore in asistent režije. Predlagajo rešitve, ki jih režiser usklajuje s svojo zamislijo in videnjem bodoče uprizoritve. Pripravljalno obdobje študija traja različno dolgo in je odvisna od intelektualne zapletenosti in fizične zahtevnosti uprizoritve. Že v pripravljalnem obdobju, pozneje pa tudi v času bralnih ter glavnih in generalnih vaj režiser posreduje svojo vizijo o oblikovanju stila igralske udeležbe pri uprizoritvi igre. V stalnem ustvarjalnem dialogu z igralkami in igralci ter v tesnem sodelovanju z dramaturgom uprizoritve vodi študijo tako, da ne zaide iz smeri, kakor je bila predvidena in zasnovana, smeri, ki pomeni pot do idejnih in vsebinskih ciljev in hkrati formalne in estetske rešitve na tej poti. Igralci si želijo človeško in umetniško občutljivega voditelja, ki zna biti obziren pedagog z razvitim smislom za metodiko dela.

Režiserjeva intervencija ne sme biti avtokratska ali brutalna. Vedno naj pomeni le demokratični del in logično nadaljevanje ustvarjalnega dialoga med sodelujočimi pri uprizoritvi. Nikdar ne sme spustiti vodstvenega krmila iz rok, saj je edini in nesporni vodja študije in režijski avtor uprizoritve. Izbor sodelavcev pri uprizoritvi je odvisen od trdnosti njegovega položaja in njegovega vpliva znotraj ustanove, v kateri deluje, ter od avtoritete režiserjevih delodajalcev (direktor in umetniški vodja). Njegovo delo pri uprizoritvi je praviloma odvisno od kadrovskih, organizacijskih, ekonomskih in etičnih razmer v gledališču ter od nadarjenosti sodelavcev, igralcev in drugih, ki pri uprizoritvi sodelujejo. Redko obstaja možnost popolne režiserjeve svobode ali neodvisnosti glede kadrovskih razmer v gledališču.

Tudi najboljše zamisli prilagaja danim možnostim in je pri usklajevanju zelo elastičen, čeprav vedno tudi načelen. Praviloma je v gledališču zaposleni režiser tudi član ožjega vodstva gledališča, morebiti tudi član njegovega strokovnega sveta. Zato mu je zaupana tudi skrb za razvoj ansambla v celoti, zlasti mlajšega dela, kar naj bi izpričeval predvsem s pametnim zasedanjem vlog članov ansambla. Ti naj bi po možnosti dobivali enakovredne in ustrezne igralske naloge. V gledališču zaposleni režiser je tudi eden od "prvih bralcev" besedil , ki bodo prišla na repertoar gledališča. Vse navedene naloge, dolžnosti in pravice so odvisne od odnosov, ki vladajo v gledališču, predvsem pa od odnosov med njim in direktorjem ter umetniškim vodjo gledališča.
Delovna področja

Poleg režije gledaliških predstav pripravlja tudi predstave v drugačnih okoljih, kot je npr. literarni večer, modna revija, otvoritev razstave, proslava, otvoritev ustanove ter vseh vrst ceremoniali in protokoli za politične prireditve.
Delovni pripomočki

Njegovi delovni pripomočki se nahajajo v knjižnicah, navadnih ali specializiranih arhivih, videotekah, kinotekah, muzejih in pinakotekah. Brez računalniške pismenosti in povezanosti s svetom si je že težko predstavljati sodobnega režiserja pri delu.
Izdelek in storitev

Poklic gledališkega režiserja je javen in je stalno pod drobnogledom javnega mnenja ter medijev. Na njegovo delo se nenehno odziva desetine in desetine ljudi znotraj in zunaj gledališča. O njegovem delu pišejo kritiki in govorijo laiki iz občinstva.
Znanja in spretnosti

Poklic gledališkega režiserja lahko opravlja le vsestransko humanistično izobražena oseba s poglobljenimi znanji s področja literarne zgodovine ali zgodovine drame, dramaturgije, umetnostne zgodovine, psihologije in filozofije. Najbolj primerno izobrazbo pridobi režiser na akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. V dramskih besedilih mnogokrat naletimo na probleme, ki so nenavadni in jih je treba raziskati. Režiser se mora sam dokopati do znanj v zvezi z njimi. Da ustvari primerno ozračje v ekipi, je mnogokrat potrebno pritegniti tudi druge sodelavce, ki se lotijo podrobnejših zgodovinskih, socioloških, medicinskih, fizikalnih, pravnih raziskav. Gledališki režiser mora temelje svojih zamisli pisno pojasnjevati in jih analizirati v občilih, kakršno je npr. gledališki list uprizoritve ali drugi mediji. Udeleževati se mora okroglih miz, dajati intervjuje in pisati eseje o svojem režiserskem delu. Zamisli s svojih vaj beleži v problemski dnevnik, ki ga kdaj tudi objavi.
Psihofizične sposobnosti

Režiserjev poklic je zaradi fizične aktivnosti - kazanje načina igre igralcem, vaje v prostoru z velikim številom sodelujočih in glasno govorjenje -lahko zelo naporen poklic.
Interesi

Težko si je predstavljati režiserja, ki bi ne bil zgovoren in jasen v svojem govornem izražanju pri delu. Je dober govorec, saj mora mnogokrat prepričevati in navduševati desetine ljudi, igralcev, statistov in drugih sodelavcev za njihova zanosna odrska dejanja. Njegovi napotki morajo biti jasni, glasni, ne pa zapleteni in nejasni. Njegove zahteve morajo biti vojaško ostre in hitre. Optimalen značaj gledališkega režiserja vsebuje jasen temperament - gre torej za osebo, ki občuti, razume in zna izvabljati pa tudi izražati zelo različna čustvena stanja, kajti svet gledališča je sestavljen iz vsega, kar je in je kdaj bilo skrito v človeški duši.

Režiserji se razlikujejo tudi glede na njihovo prostorsko in likovno opredeljenost. V zadnjem času se pojavlja posebna vrsta "likovnih režiserjev", ki se izražajo prvenstveno z likovnimi sredstvi. S svetom podob. Vendar mora vsak režiser, tudi tisti, ki ga v gledališču zanima zgolj beseda, uprizoritev postaviti v prostor in čas. Do tega prostora mora zavzeti stvaren, povsem materialen odnos. To doseže le z velikim občutkom za prostor, ki ga pridobi le s poznavanjem likovne umetnosti in arhitekture. Režiserski poklic je zelo muzikalen. Brez glasbenega znanja in posluha ga ni mogoče uspešno opravljati. Prištejmo še prepotreben smisel za ritem, saj mnogokrat usklajuje elemente glasbe, komponira njihovo delovanje, ritmizira njihov potek in ustvarja melodično ali disharmonično "glasbeno linijo" prvin uprizoritve.

Režiser si mora pridobiti veliko znanja o igralstvu kot poklicu ter o igralcu in njegovi miselnosti. To lažje doseže, če tudi sam okusi vse tegobe tega najtesnejšega in najzahtevnejšega režiserjevega poklicnega partnerja - igralca. Tako kot pri dirigentih, ki jim še pred lastnim študijem priporočajo študij enega od orkestrskih instrumentov (poleg klavirja), je priporočilo režiserjem, da si pridobijo bogato in aktivno igralsko prakso. Da bi si pridobil praktična režiserska znanja, je potrebno veliko sodelovanja z že uveljavljenim režiserjem profesionalcem. Brez teh znanj, ki si jih lahko režiser pridobi le v stiku s praktičnim delom, bo bolj reven gledališčnik. Režiserjevi interesi so interesi pustolovca in mnogokrat tudi hazarderja. Ni prepovedanih področij zanj in vse, kar je tako ali drugače človeško, mora biti predmet njegovega zanimanja. Zgodovina gledališča priča, da so bili v osebnostnem smislu veliki režiserji zelo raznoliki ljudje. Večkrat tudi zelo protislovni, vendar zmeraj obsedeni od umetnosti gledališča.
Razmere za delo

Gledališče je na videz anarhično in neurejeno. Mnogim, ki le mimogrede pridejo v stik z njim in vanj pomolijo svoj nos, se zdi, da v njem ni mogoče zbrano in posvečeno delati. Vendar ni tako. Včasih je te navidezne anarhičnosti krivo vodstvo gledališča, ker ga slabo organizira. Toda zaradi režiserja in njegove funkcije delo, ki ga vodi, kljub temu poteka zavzeto in notranje povezano. Prostor za demokracijo sicer obstaja, vendar le v okviru strogih pravil, ki jih vsakič znova obnovi prav režiser. Neki ruski režiser je nekoč med študijem predstave, ko so mu vsi segali v besedo, zavpil: "Šerif je eden!" Pomembno je natančno usklajevanje in programiranje sredstev skupaj z vodstvom gledališča, ko se določa fizični ali materialni obseg uprizoritve. Te kalkulacije so odgovoren in za režiserjev uspeh izjemno pomemben posel.
Nevarnosti

Zaradi narave poklica so za zdravje izjemno nevarna stanja kampanjski napori in stresi pri delu. Delo bremeni pretežno zadrževanje v temačnih prostorih v temi. V gledališču je veliko prahu in ker režiser zelo veliko in tudi zelo glasno govori, so tu posledice: bronhitisi in angine. Zaradi vodenja kolektiva si režiser prizadeva ostati zdravi in pri moči tudi takrat, kadar ima temperaturo, da le ne bi zamudil roka za premiero. Tovrstni pritiski in žrtvovanja so stalni in zelo močni. Mnogi režiserji radi žrtvujejo tudi zdravje, da bi bila le uprizoritev uspešna. Zaradi nenehnih obremenitev mu grozi povišan krvni pritisk, obolenje ledvic in ožilja, depresija, fizična izčrpanost ali motnje vida. Zato mora sistematično vzdrževati svoje psihične in fizične zmogljivosti.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Najbolj primerno izobrazbo pridobi režiser na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo - smer režija.
Druge informacije

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Nazorjeva 3, 1000 Ljubljana

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Video

Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube