Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Psiholog v športu

Kratek opis

Raziskovalna dejavnost psihologa v športu zajema obsežno področje psihološke analize in klasifikacije športov, raziskovanje psiholoških učinkov športne dejavnosti, proučevanje psihologije športnikov, trenerjev, socialne psihologije športa in ožjega socialnega okolja, psihologije treniranja in tekmovanja.
Kaj delavec običajno dela

Psihologija športa je del znanstvene in uporabne psihologije ter športne znanosti, zato je temeljna naloga psihologa v športu preučevanje psiholoških lastnosti in zakonitosti gibalne dejavnosti. Ta pomembno vpliva na človekov duševni, telesni in socialni razvoj že v otroškem obdobju, pozneje pa v šolskem, mladinskem, rekreativnem, rehabilitacijskem in tekmovalnem športu. Zaradi prepletanja psihologije telesne vzgoje in športa so v ospredju predvsem spoznavanja vsebin, ki vplivajo na psihomotorični razvoj in psihomotorično učenje, na čustveni in socialni razvoj. Psiholog preučuje skupinske dinamične procese, gibalne aktivnosti v predšolskem in šolskem obdobju in pri otrocih z motnjami v razvoju.
Na področju rekreativnega športa načrtuje in programira dejavnosti prostega časa in posebno motivacijo za športno motorično dejavnost ter njen vpliv na razpoloženje, počutje in produktivnost. V rehabilitacijskem športu preučuje, oblikuje in prilagaja športno motorične dejavnosti kot terapevtske dejavnike telesnim, psihosomatskim in duševnim motnjam in obolenjem. Vse večji pomen pridobiva ta dejavnost tudi v starostnem obdobju človeka.
Delovna področja

Raziskovalna dejavnost psihologa spodbuja razvoj psiho-diagnostičnih sredstev in metod za psihološko pripravo športnika in ukrepanje v kriznih obdobjih. Aplikativno delo športnega psihologa je usmerjeno predvsem v psihodiagnostiko, prognostiko in orientacijo v tekmovalnem in rekreativnem športu. Sledi načrtovanje, spremljanje, usmerjanje in ugotavljanje uspešnosti učnega procesa v vadbenem, pripravljalnem in tekmovalnem obdobju športnika posameznika, parov in športnih ekip. Športni psiholog se posveča splošni in posebni psihološki pripravi športnikov na obremenitve pripravljalnega obdobja, osvajanje športnih tehnik in na tekme. Sočasno izvaja svetovalno in posvetovalno delo v strokovnem timu ter v socialnem okolju športnika. Svoja spoznanja posreduje strokovnim delavcem in širši javnosti.
Delovni pripomočki

Delo psihologa v športu je predvsem delo z ljudmi- športniki, trenerji, strokovnimi sodelavci in funkcionarji- diagnostičnimi sredstvi in podatki. Del aktivnosti vključuje administrativno oblikovanje poročil, navodil in psiholoških mnenj, ki so oblikovana v skladu s cilji dela in pričakovanji uporabnikov, trenerji in drugimi strokovnimi sodelavci.
Izdelek in storitev

Svoja spoznanja lahko psiholog v športu v ustni ali pisni obliki posreduje športnikom in trenerjem v okviru, ki ga določata stroka in etični kodeks psihologov.
Znanja in spretnosti

Osnova za delo je študij psihologije z diplomo. Temu sledi dodatno funkcionalno izobraževanje v okviru sekcije za psihologijo športa, oddelka za psihologijo ali fakultete za šport. Strokovnjaku, ki se ukvarja predvsem s psihološko pripravo športnikov, je v pomoč končan podiplomski študij iz psihoterapije. Za delo so potrebna dodatna znanja o kineziologiji in posameznih psiho-diagnostičnih postopkih, oblikovanih za področje gibalne dejavnosti. Pri tem upošteva posebnosti starostnih skupin in posebnosti športnih zvrsti. Zlasti je treba poudariti zmožnosti in znanja, ki so potrebna za pripravo posebnih psiho-diagnostičnih sredstev, njihovo proučevanje in uporabo v vsakdanji praksi.

Tako raziskovalno pedagoško kot aplikativno področje psihologije športa je izrazito široko in danes že zahteva usmerjanje na posamezna področja dela. Kljub temu ali predvsem zato mora psiholog v športu dobro poznati psihologijo dela, klinično psihologijo in nevropsihologijo. Slediti mora spoznanjem sorodnih strok, kot so medicina, sociologija in filozofija športa, metodika športnega treniranja, organizacijski in tekmovalni sistemi v športu in rekreaciji. Poznati mora tudi posebnosti različnih socialnih kulturnih okolij, iz katerih prihajajo vrhunski, predvsem profesionalni športniki.
Psihofizične sposobnosti

Psiholog v športu se mora dobro znajti v skupinskem delu, biti mora komunikativen, dosleden in zanesljiv, s sposobnostjo psihološkega razumevanja in odločanja. Zato mora skrbeti za svojo telesno in duševno regeneracijo in se izpopolnjevati tudi ob pomoči supervizije ter osebnega izkustvenega dela.
Interesi

Delo zahteva od psihologa veliko prilagodljivosti novim situacijam, empatijo, strpnost, čustveno stabilnost, avtonomnost in diskretnost. Njegovo delo je izpostavljeno pritiskom v odnosih s športniki, trenerji, strokovnimi sodelavci in funkcionarji ter športno javnostjo, ki zlasti v vrhunskem športu hoče uspehe ne glede na realne možnosti.
Razmere za delo

Razmere za delo so raznovrstne, odvisne od posameznega področja: od posredovanja spoznanj v obliki predavanj do individualnega ali skupnega dela v stalnih prostorih ter terenskega dela na pripravah in tekmovanjih. Pri tem je v ospredju predvsem delo z ljudmi, s športniki, trenerji, strokovnimi sodelavci in funkcionarji, z diagnostičnimi sredstvi in podatki. Del aktivnosti je usmerjen v administrativno oblikovanje poročil, navodil in psiholoških mnenj, ki so oblikovana glede na cilj in uporabnike.
Nevarnosti

Delo zahteva dinamično in prilagodljivo osebnost, ki zmore navezovati socialne stike, ob tem pa ohraniti distanco in se nenehno jasno zavedati ciljev in meja svojega dela. Togega, preobčutljivega ali izrazito tekmovalno usmerjenega strokovnjaka zato čaka pri njegovem delu veliko ovir in težav.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Osnova je študij psihologije z diplomo. Temu sledi dodatno funkcionalno izobraževanje v okviru sekcije za psihologijo športa, oddelka za psihologijo ali fakultete za šport. S področja psihologije športa je možno pridobiti tudi doktorat znanosti.
Druge informacije

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube