Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Genetik

Kratek opis

Področje dela genetika je raziskovanje dedovanja, lastnosti genov in DNK z eno od genetskih metod, npr. z molekulsko genetsko analizo. Genetik dela na različnih področjih v biologiji, agronomiji, zootehniki, kemiji, farmaciji, biomedicini, medicini, veterini, forenziki, kriminologiji, arheologiji in antropologiji.
Kaj delavec običajno dela

DNK, deoksiribonukleinska kislina, je molekularna baza dedovanja, ki naravno oblikuje dolgo zavito vijačnico, podobno zaviti vrvni lestvi, ki jo imenujemo dvojna vijačnica. DNK je zgrajena iz nukleotidov, ki so sestavljeni iz sladkorja, fosfata in dušične baze. Vsebuje štiri različne baze - adenin (A), citozin (C), gvanin (G) in timin (T) oziroma štiri različne nukleotide. Gen je segment DNK, ki obsega določeno zaporedje baz. Vzorec zaporedja štirih baz A, C, G in T deluje kot koda za izdelavo določene sestavine telesa. Genetsko informacijo določa zaporedje baz. Geni so kot niz teh zaporedij nanizani vzdolž DNK verige na "skladiščnih enotah", kromosomih. Genetska analiza obsega pridobivanje čiste DNK z izolacijo iz vzorca materiala (npr. tkiva, dlake ali lasu) in pomnožitev specifičnih genetskih markerjev s pomočjo verižne reakcije polimeraze (PCR).

Genetik s pomočjo te reakcije množi izjemno majhne količine iskanega fragmenta DNK tako dolgo, da dobi dovolj produkta za zaznavo s sekventorjem in tolikokrat, da lahko zazna vsako posamezno molekulo DNK. Analitik si pomaga z genetskimi markerji, značilnimi in kratkimi deli DNK. Količina podatkov v DNK je ogromna, zato je genetiki danes še ne morejo obravnavati v celoti. Delovne naloge in opravila genetika zajemajo analizo podatkov in informacij, njihovo procesiranje (združevanje, primerjanje, uvrščanje, tabeliranje, preverjanje in vrednotenje), dokumentiranje in zapisovanje ter ocenjevanje. Poleg raziskovalnega dela pripravlja poročila in predloge na osnovi ugotovitev raziskave. Razvija nove metode dela, sodeluje v delovnih skupinah, piše znanstvene članke in sodeluje na znanstvenih srečanjih. Pri delu upošteva pravne in etične vidike genskega raziskovanja in uporabe izsledkov, še posebej pri zdravljenju (npr. varovanje sodelujočih pri poskusih z genskim zdravljenjem).
Delovna področja

  • Medicina: zdravljenje in preprečevanje dednih bolezni z uporabo znanja molekularne genetike človeka, genetsko svetovanje na področju ginekologije in embriologije (preprečevanje rojevanj otrok z dednimi boleznimi, analiziranje tveganja in zmanjševanje tveganja), odkrivanje genetskih osnov bolezni in okvar, npr. Alzheimerjeve bolezni, raka in hemofilije
  • Zootehnika - uporaba biotehnologije in genske tehnologije v reji in reprodukciji živali
  • Agronomija - genetika, biotehnologija in proizvodnja odpornejših rastlin.

    V svetovni proizvodnji gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne proti herbicidom in žuželkam, so danes v ospredju soja, koruza in bombaž
  • Živilstvo - genetsko spremenjena prehrana, živilska mikrobiologija
  • Farmacija: odkrivanje novih učinkovin in mehanizma njihovega delovanja na molekularnem nivoju
  • Kriminologija (forenzika): uporaba DNK pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj in identifikacija posameznikov z uporabo genetskih informacij.
  • Arheologija, antropologija: iskanje fosilne DNK izumrlih prednikov, s pomočjo DNK se ugotavlja lastnosti najdenih človeških, živalskih in rastlinskih ostankov.
Dvajset let po prvi analizi DNK, imenovani "prstni odtis" DNK, je forenzična tipizacija DNK postala odločilen ključ pri obsodbi ali oprostitvi obsojenca, identificiranju žrtev ter pri ugotavljanju sorodstvenih vezi. Leta 1987 so na osnovi razlik v baznih zaporedjih (mitohondrijske) DNK sestavili rodovnik človeške vrste.
Delovni pripomočki

Laboratorijska oprema: oprema za molekularno analizo DNA, kot so elektroforeze, centrifuge, mikroskopi, spektometri, sekventorji, stresalniki in rastne komore. Programska oprema: specializirani računalniški programi in bio-informacijska orodja.
Izdelek in storitev

Delo pogosto poteka v laboratoriju, v fazi pridobivanja vzorcev in spremljanja rezultatov tudi na terenu. Metode dela zajemajo izolacijo mutacij, ki vplivajo na biološki proces, analizo potomcev kontroliranih križanj, genetsko analizo celičnih in biokemijskih procesov in neposredno analizo DNA.
Znanja in spretnosti

Genetika, medicina in biokemija, biologija, kemija, matematika, znanja s področja računalništva, vključno z aplikacijo in programiranjem ter znanjem tujih jezikov so temeljna znanja za poklic genetika. Eden od ciljev mednarodnega projekta Človeški genom (1989) je bil prebrati človeški genom oziroma ves dedni material osebka (uspeli so leta 2000). Genom je popoln nabor genetskih navodil, ki je shranjen v jedru vsake celice. Ko so J. Watsonu leta 2007 "prebrali" genom, je izjavil: "Svoj genom javno objavljam, saj bi s tem rad spodbudil razvoj osebne medicine, kjer bodo informacije iz genomov uporabljene za prepoznavanje in preprečevanje bolezni ter razvoj individualnih medicinskih terapij". Čeprav je od odkritja zgradbe DNK minilo dobrih 50 let, smo šele na začetku genetske revolucije, zato bo 21. stoletje zagotovo minilo v znamenju genetike, predvsem na področju medicine za zdravljenje različnih bolezni, v kmetijstvu pri pridelovanju hrane in pri ohranjanju okolja.
Psihofizične sposobnosti

Sposobnosti genetika se kažejo v razumevanju pisnega gradiva, uporabi znanstvenih metod in zakonitosti pri reševanju problemov, sposobnosti razumevanja uporabnosti novih spoznanj in dosežkov v prihodnosti. Zavezan je kritičnem mišljenju, uporabi logike in sklepanja pri izbiri alternativnih rešitev, ter ima sposobnost izbire ustreznih orodij in načinov za reševanje problemov.
Interesi

Originalnost, fleksibilnost, kreativnost, deduktivno in induktivno mišljenje so lastnosti, ki spremljajo delo uspešnega genetika.
Razmere za delo

Razvoj znanosti dosega vrhunec prav na področju genetike, kjer se uvaja najsodobnejša tehnologija obdelav najmanjših delcev živih organizmov. Zato postaja to področje izjemno pomembno v izobraževanju in v raziskavah. Razvoj medicinske genetike omogoča, da lahko velik del genetskih bolezni prepoznamo s posebnimi diagnostičnimi testi. V Sloveniji je genetsko testiranje kot diagnostično orodje pri odkrivanju okvar za cistično fibrozo, tveganje za raka, Dawnov sindrom in druge bolezni že utečena praksa. Od leta 2007 praznujemo 20. september kot Dan genetike. Razmere za delo pogojujejo tehnično tehnološke zmožnosti in izredno hiter razvoj stroke, ki jim tudi v Sloveniji namenjajo vse več pozornosti.
Nevarnosti

Posebej velja omeniti nevarnosti, ki se s pomanjkljivim obdobjem testiranj novih proizvodov lahko pojavijo v bližnji prihodnosti , kot je gensko spremenjena hrana in posledice na zdravju ljudi in živali. Na drugi strani se odpirajo nove možnosti v medicini, npr. presajanje organov, zdravljenje raka in drugih bolezni, kjer genska tehnologija obeta možnosti za številne nove postopke in metode zdravljenja.
Možnosti zaposlovanja

Možnosti zaposlovanja so v ustanovah, kjer potekajo genske raziskave, diagnostika in testiranja. V Sloveniji je med najbolj razvitimi biološka molekularna in medicinska genetika, znanje o genetiki se prenaša tudi na vse ravni izobraževanja. Genetik lahko dela v raziskovalnih in razvojnih inštitutih, na visokošolskih zavodih kot profesor, v laboratorijih bolnišnic in inštitutov, na policiji in v ustanovah, kjer se ukvarjajo z gensko tehnologijo.

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Temeljna znanja genetiku daje dodiplomski študij na Biotehniški fakulteti, smeri biotehnologija, mikrobiologija, biologija,agronomija in zootehnika, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (biokemija), Fakulteti za farmacijo, Medicinski fakulteti in Veterinarski fakulteti. Katedra za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin je ena večjih kateder Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Katedra nadaljuje tradicijo ustanovne katedre za Genetiko in žlahtnjenje rastlin, ki je bila ustanovljena že ob formiranju fakultete leta 1947 ter je bila tedaj prva katedra s področja genetike na ljubljanski univerzi.

Doktorski študijski program Biomedicina s področjem genetike traja tri leta, obsega 180 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Osrednji poudarek doktorskega študija je na raziskovalnem delu, na interdisciplinarnosti študija in na sodelovanju mednarodno uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov. Noben od teh študijskih programov ne vodi neposredno do poklica genetik, diplomant se namreč za dela na področju genetike kvalificira na delovnem mestu.
Druge informacije

SPOT, Slovenska poslovna točka, Specialist medicinske genetike

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube