Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Botanik

Kratek opis

Delovne naloge botanika so odvisne od tega, na katerem delovnem področju je zaposlen, vsak botanik pa tako ali drugače raziskuje rastlinski svet. Če je zaposlen kot znanstveni sodelavec na naravoslovni fakulteti, je njegovo delo povezano s predavanji in znanstveno-raziskovalnim delom.

Kaj delavec običajno dela

Botanika je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s področjem narave - flore, to je rastlinstvo in vse, kar je povezano z njegovim razvojem in obstojem. Deli se na eksperimentalno in sistematsko botaniko. Pri eksperimentalni se botanik ukvarja na primer z velikostjo genoma rastlin, z razvojem rastlinskih organov ali s spremljanjem vpliva težkih kovin na metabolizem rastlin in ekologijo rastlin. Sistemska botanika se ukvarja s klasifikacijo ter nomenklaturo rastlin. Z botaniko so povezane tudi druge vede, na primer geobotanika, morfologija rastlin in genska tehnologija. Običajno se v botaniko usmerijo posamezniki, ki so se izobraževali na področju biologije. Delovne naloge botanika so odvisne od tega, na katerem delovnem področju je zaposlen, vsak botanik pa tako ali drugače raziskuje rastlinski svet.

Če je zaposlen kot znanstveni sodelavec na naravoslovni fakulteti, je njegovo delo povezano s predavanji in znanstveno-raziskovalnim delom. Če se zaposli v botaničnem vrtu, je njegovo delo poleg raziskovanja povezano tudi z vzdrževanjem botaničnega vrta, strokovnim vodstvom v vrtu, pripravljanju in vodenju delavnic, sodelovanjem z drugimi botanični vrtovi in udeležbo na konferencah. V botaničnem vrtu skrbi za predstavitev posameznih vrst rastlin in delov botaničnega vrta javnosti (na primer arboretuma, rastlinskih sistemov, vodnih, močvirskih in sredozemskih rastlin, zdravilnih, strupenih in industrijskih rastlin). Pogosto botanik skrbi za vzgojo rastlin in njihovo razmnoževanje.

V botaničnem vrtu poskrbi tudi za nabiranje semen rastlin za lastne potrebe in za izmenjavo med botaničnimi vrtovi. Botanični vrtovi po svetu si namreč izmenjujejo semena za raziskovalne in pedagoške namene. Botanik se lahko zaposli tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in v naravoslovnih muzejih. Njegovo delo poteka v laboratorijih ali v kabinetih, v nekaterih primerih veliko dela tudi na terenu. Pri botanikih se v zadnjem času zelo uveljavlja mednarodno sodelovanje z izmenjavo obiskov in udeležbo na strokovnih in znanstvenih konferencah. V okviru botanike se specializira za posamezne rastlinske skupine Lahko dela povsem samostojno ali v skupini različnih poklicev, v timu biologov. Lahko je tudi vodja skupine.

Botanik pozna morfologijo in anatomijo rastlin v povezavi z drugimi področji, ki povezujejo študij rastlin, od molekularne biologije, biokemije, fiziologije, sistematike in ekologije. Pozna zgradbo in delovanje rastlin ter evolucijske rešitve v zgradbi tkiv in organov, ki so omogočile razvoj in preživetje rastlin. Ima dober pregled nad sistemom rastlinskega sveta na razvojni podlagi. Dobro pozna floro Slovenije, razume delovanje posameznih rastlinskih vrst v okolju in se zavzema za varstvo narave. Poleg tega je dobro seznanjen z uporabnostjo rastlin (zdravilne, užitne, strupene in okrasne rastline).Botanik lahko opazuje pojavne oblike sprememb na rastlinah, rastlinske bolezni, zdravilne lastnosti številnih rastlin, varstvo rastlin ali pa se osredotoči na iskanje novih rastlin, zapisovanje slovenskih imen cvetnih rastlin, gob in podobno.
Delovna področja

Ker se posameznik za poklic botanika izobrazi v okviru študija biologije, ki je široko zasnovan, se lahko zaposli na različnih področjih. Dela lahko v raziskovalnih laboratorijih, v upravnih ustanovah, kot so ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi in občinske uprave, v nacionalnih in krajinskih parkih, v botaničnih in zooloških vrtovih ter v nevladnih organizacijah.
Delovni pripomočki

Botanik uporablja različne vrste dokumentov, najpomembnejša je tuja in slovenska strokovna oziroma znanstvena literatura. Botanik, ki dela v botaničnem vrtu, dobro pozna določila različnih konvencij držav pogodbenic, na primer Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami CITES, konvencijo za zaščito svetovne kulturne in naravne dediščine, Alpsko konvencijo ter Konvencijo o biološki raznovrstnosti. Pozna tudi različne direktive in zakonodajo.

Nekateri delajo predvsem z mikroskopiranjem, izdelovanjem mikroskopskih in makroskopskih preparatov. Botanik tudi secira, eksperimentira ter na druge načine uporablja različne metode in postopke znanstveno-raziskovalnega dela. Pri delu uporablja različne preparate, pripomočke za fiksiranje in barvanje bioloških vzorcev, tehnične instrumente in merilne naprave. Botanik pogosto pripravlja lasten herbarij ali pa semensko banko rastlin.
Izdelek in storitev

Botanik je strokovnjak, ki se ukvarja z raziskovanjem in preučevanjem rastlinstva, z njegovim razvojem in obstojem. Usmeri se lahko v eksperimentalno ali sistemsko botaniko, pri čemer opravlja različne aktivnosti v povezavi z rastlinstvom. Kot znanstveni sodelavec na izobraževalnih ustanovah večinoma predava in raziskuje. Kot sodelavec v botaničnem vrtu in arboretumu se loteva raziskovanja povezanega z vzdrževanjem botaničnega vrta. Pripravlja in vodi različne delavnice za obiskovalce in sodeluje z drugimi botanični vrtovi.
Znanja in spretnosti

Botanik povezuje biološka znanja s kemijo in fiziko, preko genetike, ekologije in fiziologije do sistematike rastlin. V okviru sistemske botanike pridobi znanja za klasificiranje in razvrščanje različnih rastlin, alg, gliv, mahov, lišajev in dreves v klasifikacijski sistem. Pozna metode rastlinske taksonomije, razvrščanja in floristike. Ima znanja biologije večceličnih organizmov in znanja o strukturi ter sestavi celice. Pri tem ima dobra znanja o celičnih delih in njihovih primarnih funkcijah v strukturi in metabolizmu rastline. Pozna različne vrste osnovnih tkiv, pozna pa tudi tkiva, sestavljena iz več kot enega tip celic osnovnih tkiv. Ob vegetativnem telesu rastline pozna ureditev, povezanost in medsebojno delovanje posameznih rastlinskih tkiv v steblu, listih in koreninah.

Potrebuje tudi znanja biologije rastlin, mikrobiologije, organske kemije, biokemije, genetike, fiziologije rastlin, ekologije in bioinformatike. Pozna delovanje rastlinskih hormonov, možnosti rasti in razvoja rastlin. Pozna načine generativnega in vegetativnega razmnoževanja in dejavnike za vzgojo rastlin: ustrezne podnebne dejavnike za posamezne rastline, vrste tal in substratov, vplive rastlinske proizvodnje na okolje in vpliv ter pomen novih vrst na uravnoteženo naravno okolje. Botanik ima tudi znanja o drevju in grmovju (dendrologije), pri čemer razlikuje med različnimi vrstami iglavcev, vedno zelenih rastlin, listopadnih drevnin ter vzpenjalk in ovijalk. Pozna različne vrste okrasnega cvetja, alg, gliv, praprotnic in semenk. Kadar se usmeri v raziskovanje rastlin, pozna raziskovalne metode v biologiji ter metode testiranja strupenosti in vzorčenja ter statističnega načrtovanja poskusov.
Psihofizične sposobnosti

Botanik, ki ima alergijo na cvetni prah, trave in posamezne rastlinske vrste, bi zaradi alergij lahko imel zdravstvene težave pri opravljanju dela, še posebej v času sezone cvetenja rastlin.
Interesi

Botanika živo zanima rastlinski svet, procesi, ki se dogajajo znotraj rastlin in varstvo narave ter okolja v povezavi z rastlinskim svetom. Navadno ima izražen tudi interes za druga znanja s področja bioloških ved, kot so zoologija, ekologija, hortikultura, varstvo narave in biološka raznovrstnost. Če se odloči za raziskovalno dejavnost ali poučevanje botanike na fakultetah in srednjih šolah, potrebuje potrpežljivost, analitične sposobnosti, komunikativnost, didaktične spretnosti, raziskovalen in analitičen odnos ter veselje do reševanja problemov. Pomembna je sposobnost pisanja in komuniciranja ter poznavanje dela z računalnikom.

Kot profesor ali znanstveni sodelavec poleg stroke obvlada psihološka in pedagoška znanja. Če se odloči za zaposlitev v botaničnem vrtu, ga mora privlačiti delo v naravi. Imeti mora tudi vodstvene, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, še posebej, če je vodja botaničnega vrta. Obenem je pripravljen na potovanja v tujino in na izmenjave znanja in izkušenj z drugimi poklicnimi kolegi. Botanik se nenehno izobražuje, spremlja novosti na področju biologije, botanike ter prebira domačo in tujo poljudno in znanstveno literaturo.
Razmere za delo

Botanik veliko časa preživi v naravi v okviru terenskega dela, raziskovanja in proučevanja rastlinskih vrst. V okviru znanstveno-raziskovalnega dela je bolj vezan na delo v predavalnicah in pisarni. Tudi če je botanik predavatelj na fakulteti ali v srednji šoli, se v okviru terenskega dela in praktičnega pouka pogosto odpravi na teren.
Nevarnosti

Večji del opravil poteka v predavalnici, na terenu ali v laboratoriju. Nekateri delajo z nevarnimi mikroorganizmi ali strupenimi kemikalijami, zato morajo poskrbeti za lastno zaščito in zaščito okolja. Sicer posebne nevarnosti in poškodbe pri delu niso pogoste.
Možnosti zaposlovanja

Botanik lahko poučuje na vseh stopnjah osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Lahko se usmeri v akademsko sfero, kjer sodeluje kot znanstveni in strokovni sodelavec za različna področja botanike. Če je zaposlen kot znanstveni sodelavec na fakulteti za biologijo, je njegovo delo povezano s predavanji in znanstveno-raziskovalnim delom. Če se zaposli v arboretumu ali v botaničnem vrtu, je njegovo delo poleg raziskovanja, povezano tudi z vzdrževanjem botaničnega vrta, strokovnim vodstvom in sodelovanjem z drugimi botanični vrtovi. Zaposli se lahko tudi kot strokovnjak za presojanje vplivov na okolje, v naravovarstvenih organizacijah, v zdravstvenih zavodih, v industriji in drugod.

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Za poklic botanika je primerno izobraževanje v okviru univerzitetnega študijskega programa Biologija na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani ali na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru oziroma na Univerzi v Novi Gorici, študijska smer Okolje.
Druge informacije

  1. Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Katedra za botaniko, Večna pot 111, 1000 Ljubljana
  2. Društvo študentov biologije, Biološko središče, Večna pot 111, 1000 Ljubljana
  3. Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, P.P. 301, Rožna Dolina, 5000 Nova Gorica
  4. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160, 2000 Maribor
  5. Botanični vrtovi in arboretumi po Sloveniji: Alpski botanični vrt Juliana, Arboretum Volčji potok, Botanični vrt Univerze v Mariboru, Botanični vrt Sežana, Botanični vrt Tal 2000, Mozirski gaj, Park spominov in tovarištva Tišina, Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki deluje v okviru Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube