Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Seizmolog

Kratek opis

Seizmolog z znanjem fizike, matematike, geologije in gradbeništva spremlja potresno dejavnost. To evidentira, obdeluje in na podlagi potresne preteklosti izriše in interpretira karte potresne nevarnosti, ogroženosti in tveganja, ki so pomemben del predpisov o potresno odporni gradnji.
Kaj delavec običajno dela

Seizmolog neprekinjeno spremlja, beleži in vrednoti potresno dejavnost na območju Slovenije in tudi v tujini. Spremljanje potresov v Sloveniji poteka s pomočjo 25-ih opazovalnic, ki so digitalne in visoko tehnološko razvite ter dajejo kakovostne podatke. Opazovalnice so postavljene na terenu in so povezane v mrežo. Vsi podatki iz opazovalnic so v stvarnem času in se prenašajo v center za obdelavo podatkov, kjer se avtomatsko izračuna lokacija potresa. Seizmolog prek računalniških programov in baz podatkov, ki jih beležijo opazovalnice, spremlja potresno dejavnost v Sloveniji in po svetu. Za vzpostavljanje omrežja potresnih opazovalnic v Sloveniji in nameščanje začasnih potresnih opazovalnic ob povečani potresni aktivnosti skrbijo seizmologi. Odgovorni so za pravilno delovanje opazovalnic in se morajo v primeru poškodb, ob pomanjkanju elektrike ali udaru strele odpraviti na teren in opraviti servis opazovalnic.
Zemljina notranjost je izjemno aktivna, tako da se dnevno zgodi okrog 1000 šibkih potresov (magnitude 1-2), torej vsakih 87 sekund eden. Seizmolog spremlja vse potrese, laično in strokovno javnosti pa obvešča le o tistih, ki imajo višjo magnitudo in katerega vpliv čutijo tudi ljudje. O tovrstnih potresih seizmolog prek alarmnega sistema sproti opozori Center za obveščanje RS, civilno zaščito ter vse pristojne ustanove. Ažurni podatki o potresih so navedeni na spletnih straneh Agencije za okolje in prostor. Na spletnih straneh so navedeni tudi osnovni parametri potresa, torej čas in mesto nastanka, globina žarišča ter sproščena energija oziroma intenziteta. Za prebivalce oziroma laično javnost je najpomembnejši podatek intenziteta potresa. To je mera za učinke potresa, ki je odvisna od njegove energije, epicentralne razdalje in geoloških razmer. Gre za subjektivno mero, ki fizikalno ni definirana.

V svetu je v uporabi več intenzitetnih lestvic. Razvoj znanosti, predvsem pa tragične izkušnje ob porušitvah armirano betonskih konstrukcij, so zahtevale uveljavitev nove lestvice. Tako je nastala 12-stopenjska evropska potresna lestvica EMS (European Macroseismic Scale). Seizmolog uporablja tudi Richterjevo lestvico. To je lestvica magnitude potresa, ki je definirana na podlagi učinkov na predmete, ljudi, naravo in zgradbe. Intenziteto potresa po evropski lestvici oceni na terenu, ko ugotavlja učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo. Seizmolog se na terenu veliko pogovarja z ljudmi o posledicah in učinkih potresa. Moč potresa oceni po različnih parametrih: če potresni sunki vplivajo na omet in razpoke v njem, je potrebno preveriti, iz česa je grajena hiša, v kateri je omet počil.
Če je razpoka vidna na hiši, grajeni iz slabšega gradbenega materiala, je bila intenziteta potresa drugačna, kot če se je to zgodilo na hiši s kvalitetnim gradbenim materialom. Seizmologi izvajajo tudi makroseizmične raziskave ter koordinirajo geološke in geofizikalne raziskave, povezane s potresno dejavnostjo. Čeprav potresov seizmolog ne zna napovedati, lahko na podlagi poznavanja beleženja potresov in zgodovinskih podatkov - vsi potresi na Slovenskem od leta 567 so zbrani v posebnem katalogu - izriše karte potresne nevarnosti, ogroženosti in tveganja. Tako lahko oceni seizmičnost in potresno nevarno področje posameznih lokacij. Obenem lahko pripravlja tudi karte intenzitete po evropski lestvici in karto pospeškov. Tudi tovrstne karte se upoštevajo v izračunu parametrov za potresno nevarno področje. Te karte morajo poznati gradbeniki statiki, zato da na potresno nevarnih območjih ne gradijo potresno nezaščitenih hiš.

Seizmolog opravlja tudi naloge potresnega inženirstva ali inženirske seizmologije in skrbi za mednarodno izmenjavo podatkov s svetovnimi seizmološkimi centri. Pripravlja tudi specialna mnenja oziroma karte, ki poleg potresne nevarnosti zajemajo še geološko podlago tal, kjer je ta pomembno za gradnjo. Če je geološka podlaga neprimerna za gradnjo, področje pa je potresno nevarno, lahko učinki potresa pridejo na površje, gmotne posledice pa so lahko večje. Navedene računalniške karte izrisuje z zahtevnimi računalniškimi programi. Seizmologovo delo je torej vezano na delo v pisarni in na terenu, na opazovalnicah. V pisarni preverja izračune in zapise, ki jih v center za obdelavo podatkov prenašajo različne opazovalnice. Pri tem preverja, iz katere opazovalnice je zapis prišel, kakšna je magnituda potresa in kakšna njegova globina.
Seizmolog s pomočjo računalnika izračuna potovalno hitrost potresnih valov, spremlja in preučuje seizmogram in različne seizmične karte. Ker se na Zemlji dnevno zgodi okoli 1000 šibkih potresov in ker računalnik opravi osnovne izračune, je seizmologova naloga, da te izračune preveri in oceni, katero potresno aktivnost je potrebno dodatno spremljati. Zaradi sodobne tehnologije in opazovalnic je podatkov o potresih veliko več kot jih je bilo včasih, zato je strokovna podkovanost in znanje za tovrstno delo nujno. Seizmologi, ki delujejo v okviru Urada za seizmologijo in geologijo, vsako leto izdajo publikacijo- poročilo o potresih v tekočem letu.
Delovna področja

Seizmolog se lahko zaposli v državni upravi na Agenciji Republike Slovenije za okolje v Uradu za seizmologijo in geologijo. S široko paleto znanj, ki jih ima s področja fizike, geologije, geotehnologije, matematike in informatike, se zaposli na različnih delovnih področjih, ki ta znanja zahtevajo.
Delovni pripomočki

Potresno dejavnost v Sloveniji beleži 25 opazovalnic, opremljenih z digitalnimi seizmografi oziroma napravami, s katerimi beležimo potrese. Lahko so vertikalni mehanični ali pa horizontalni mehanični in prenašajo podatke na računalniškem omrežju v središče za obdelavo v Ljubljani. Seizmograf beleži hitrost premikanja tal in pospešek nihanja podlage. Na dveh opazovalnicah v Sloveniji še vedno delujeta tudi analogna seizmografa z zapisom s črnilom na papir. Opazovalnice so sicer sestavljene iz dveh seizmičnih jaškov, pri čemer je v enem jašku seizmograf, v drugem pa komunikacijska oprema, ki skrbi za električno napajanje in ustrezno delovanje opreme. Seizmolog na terenu preverja delovanje instrumentov, za kar potrebuje opravljeno licenco podjetja, ki te instrumente izdeluje. Pri tem odpravlja samo fizične napake, tehnične pa odpravljajo v centru, kjer instrumente izdelujejo.

Seizmolog vrsto potresne dejavnosti razbere iz seizmograma. To je računalniški izpis potresne dejavnosti, zato pri svojem delu nujno potrebuje računalnik in ustrezne računalniške programe, kjer lahko seizmograme pregleduje in analizira. Za razumevanje potresne dejavnosti, potresnih sunkov in valovanja, uporablja tudi različne geotehnološke karte in geometrične mreže ter karto intenzitete potresov, tolmač karte intenzitet potresov za povratno dobo 500 let in karte pospeška tal. Pri delu uporablja tudi tolmač karte potresne nevarnosti Slovenije, karto tveganja nastanka plazov zaradi potresov in karto tveganja nastanka podorov. Seizmolog mora dobro poznati zakonodajo s področja seizmologije. Pri delu uporablja različne ISO standarde ter pravilnike in uredbe, ki natančno določajo ravnanje seizmologa v primeru močne potresne dejavnosti in postopek obveščanja javnosti o potresih. Ker seizmolog pripravi oceno o potresni varnosti, mora dobro poznati predpise o potresno odporni gradnji.
Izdelek in storitev

Seizmolog je oseba, ki z znanjem fizike, matematike, geologije in gradbeništva spremlja potresno dejavnost, jo evidentira, obdeluje, in na podlagi potresne preteklosti izriše in interpretira karte potresne nevarnosti, ogroženosti in tveganja, ki so pomemben del predpisov o potresno odporni gradnji. Seizmolog določi intenziteto potresa po evropski potresni lestvici s terenskim delom ter s pogovorom z ljudmi, ki so čutili potresno aktivnost.
Znanja in spretnosti

Seizmolog pri svojem delu uporablja znanja geologije, geotehnologije, geofizike, fizike, matematike, elektrotehnike, informatike in gradbeništva. Ker je v sodobnem času spremljanje potresne dejavnosti omogočeno z vrhunsko računalniško in tehnološko opremo, mora imeti odlična računalniška znanja ter znanja aplikativnih računalniških programov, ki jih uporablja pri delu. Ker dela tudi na terenu, predvsem kadar ocenjuje stopnjo intenzitete potresa po evropski potresni lestvici, potrebuje tudi osnovna znanja sociologije in psihologije, ki jih uporablja pri delu in pogovorih o potresu z ljudmi.
Seizmolog zna opazovati potrese ter razume njihov nastanek in razvoj. Loči med potresi tektonskega izvora, ki nastanejo ob aktivnih tektonskih prelomih, vulkanskimi potresi, udornimi potresi ob udorih v podzemnih votlinah in umetnimi potresi, ki nastanejo ob eksplozijah. Pozna tudi razlike med longitudinalnim oziroma tlačnim valovanjem in transverzalnim oziroma strižnim valovanjem.

Poleg tega pozna vse vrste potresnih valovanj in magnitude oziroma velikostne stopnje potresa, kot so lokalna, površinska, telesna, navorna, makroseizmična oziroma Richterjeva magnituda in zna izračunati njihovo vrednost. Pozna empirične formule, ki povezujejo magnitudo z energijo. Seizmolog loči v razmerjih med magnitudo in intenziteto potresa ter razume, da je razmerje med magnitudo potresa in njegovo intenziteto odvisno od več parametrov. Predvsem od razdalje med žariščem potresa in točko, kjer intenziteto opazujemo, od globine žarišča, lokalnih geoloških, geomehanskih in topografskih lastnosti in od širjenja potresnih valov. Seizmolog, ki se ukvarja z zgodovino potresnih pojavov, paleoseizmolog, mora dobro poznati zgodovino in znanja o tem, kako iskati po arhivih in zgodovinskih knjigah ter pripomočkih.
Psihofizične sposobnosti

Za delo je potrebno dobra psihofizična kondicija. V Uradu za seizmologijo in geologijo je predviden 8-urni delavnik z vključenimi dežurstvi, saj je potrebno potresno dejavnost in tektonske premike Zemlje nenehno spremljati. V primeru alarmiranja in obveščanja javnosti o potresu pa seizmolog potrebuje tudi mirne živce.
Interesi

Osnovna osebnostna lastnost seizmologov je pripravljenost na sodelovanje in timsko delo. Seizmologi po celem svetu so namreč prek računalniške opreme vpeti v skupni prostor, kjer lahko vsak seizmolog na kateremkoli delu sveta spremlja potresno aktivnost na drugem delu sveta. O večji potresni aktivnosti pa obvešča in informira svoje kolege. Ker je seizmologija interdisciplinarna veda, je pogosto sodelovanje s strokovnjaki s področij gradbeništva, metalurgije in rudarstva. Sodelovanje z različnimi strokovnjaki je potrebno, ker seizmolog analizira potres, geolog analizira, kje je potres nastal, gradbenik, kakšna je škoda, informatik pa kakšni so pospeški. Šele interdisciplinarno sodelovanje lahko poda celovito informacijo o potresu in tako ustrezno obvesti laično in strokovno javnost o njem. Zato so za seizmologa pomembne komunikacijske veščine, ki pridejo prav tudi na terenu, ko se z osebami, ki so čutile potres, pogovarja o intenziteti potresa ter o gmotni škodi, ki je posledica potresa. Seizmolog analizira vrsto seizmogramov, na primer po potresu v Posočju je sledilo 20.000 popotresnih sunkov, kar pomeni analizo 20.000 seizmogramov, za kar je potrebna velika mera potrpežljivosti.
Razmere za delo

Seizmologovo delo poteka v pisarni in na terenu. V Uradu za seizmologijo in geologijo je predviden osemurni delavnik z dežurstvi. To pomeni, da je na uradu seizmolog prisoten od osmih do štirih, potem pa se prisotnost šteje v okvir dežurstva. Dežurstva se opravljajo tudi med vikendi in prazniki. V uradu je nenehno prisoten seizmolog, ki spremlja potresno aktivnost. Terensko delo, ki je vključeno v osemurni delavnik in dežurstva, poteka na opazovalnicah, kjer je morda potrebno poskrbeti za nastavitev, za odpravo napake in za redno vzdrževanje. Po večji potresni dejavnosti pa tudi na posameznih lokacijah, kjer so ljudje čutili potres, zato, da se določi intenziteta potresa.
Nevarnosti

Zaradi neprestanega spremljanja seizmogramov in dela z računalnikom najbolj trpijo oči, tako da se lahko seizmologu zaradi dela poslabša vid. Kadar dela na terenu, je bolj izpostavljen odrgninam, udarninam in padcem.
Možnosti zaposlovanja

Seizmolog se lahko zaposli v državni upravi na Agenciji Republike Slovenije za okolje v Uradu za seizmologijo in geologijo. Seizmolog lahko dela kot predavatelj v znanstvenih ustanovah, na fakultetah, inštitutih in v gradbenih podjetjih, predvsem v sektorju za načrtovanje gradenj.
Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Izobraževanje za seizmologa v Sloveniji zaenkrat ne obstaja. Običajno tisti, ki opravljajo poklic seizmologa, zaključijo študij fizike, matematike ali geotehnologije. Geofiziko, eno do temeljnih ved za seizmologa, v Sloveniji poučujejo v okviru programa astronomije na Fakulteti za fiziko in matematiko, v tujini pa je priznana univerza v Trstu, kjer lahko študirate geofiziko zemlje, in v Zagrebu, ki ravno tako ponuja študij geofizike. Za področje potresnega inženirstva, ki vključuje znanja seizmologije, poteka izobraževanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ali Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru. Veščin poklica seizmologa se posameznik priuči skozi delo.
Druge informacije

Urad za seizmologijo in geologijo, ki deluje v okviru Agencije Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana.

Slovensko društvo za potresno inženirstvo Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Zavod za gradbeništvo Slovenije, Odsek za potresno inženirstvo, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana in Izpostava Maribor, Gorkega ulica 1, 2000 Maribor

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1001 Ljubljana
Fakulteta za gradbeništvo Maribor, Smetanova ul.17, 2000 Maribor
Fakulteta za matematiko in fiziko , Jadranska ul. 19, 1000 Ljubljana
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Smetanova ul. 17, 2000 Maribor

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube