Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Astronom

Kratek opis

Astronom izvaja znanstvene raziskave in proučuje zakonitosti narave. Ukvarja se z raziskovanjem celotnega vesolja, vse od največjih struktur, kot so galaksije in galaktične jate, preko meglic, zvezd, črnih lukenj in planetov do najmanjšega prahu in delcev v medzvezdnem prostoru.
Kaj delavec običajno dela

Včasih je veljalo da astronomija predvsem opisuje in razvršča nebesne pojave, astrofizika pa jih s pomočjo fizikalnih zakonov poskuša razložiti. Danes te ločnice ni več, astronom oziroma astrofizik s poznavanjem naravnih zakonov in že odkritih pojavov v vesolju načrtuje in izvaja znanstvene raziskave in meritve. Na podlagi uveljavljenih dognanj ali novih idej z matematičnimi orodji in uporabo računalnika gradi teoretične razlage opaženega ter jih na podlagi pridobljenih meritev preverja. V nasprotju s pogostim prepričanjem astronomi dandanes meritev ne opravljajo več z opazovanjem skozi okular teleskopa v poznih nočnih urah.

Po navodilih astronoma meritve izvajajo moderni teleskopi s CCD detektorji, astronom pa teleskop upravlja z računalnikom v stavbi astronomskega observatorija ali pa z drugega konca sveta. Tako astronom na lokaciji teleskopa preživi le nekaj dni ali tednov na leto, sicer pa se posveča obdelavi in razlagi podatkov, ki jih pridobi iz lastnih meritev na enem izmed mnogih teleskopov po svetu ali pa iz meritev velikih projektov in znanstvenih skupin v okviru mednarodnega sodelovanja. Raziskovanje poteka na univerzah in v raziskovalnih ustanovah, astronomi pa so večinoma vključeni v mednarodne projekte, saj je za kvalitetne meritve in uporabne rezultate potrebno nameniti relativno veliko sredstev.

Poleg raziskovalnega pogosto opravlja tudi pedagoško delo, sodeluje pri zasnovi in izdelavi astronomskih inštrumentov ali pa sodeluje pri operativnem delu astronomskega observatorija. Z obvladovanjem matematičnih orodij, računalniških analiz in simulacij zapletenih sistemov so storitve in izdelki astronoma uporabni na številnih področjih znanosti.
Delovna področja

Temeljno področje astronoma je raziskovalna dejavnost, s fizikalno izobrazbo in širokim znanjem naravnih zakonov pa je prisoten tudi v drugih naravoslovnih dejavnostih. Astronomi so snovalci in upravljavci velikih astronomskih observatorijev in inštrumentov, kot so zemeljski in vesoljski teleskopi, spektrografi, detektorji nevtrinov in gravitacijskih valov, pa tudi sodobni satelitski sistemi globalne navigacije in drugi avtomatski ter robotizirani sistemi, ki služijo znanosti.

Zaposleni so v državnih ustanovah, na univerzah in v raziskovalnih ustanovah, v evropskih in drugih mednarodnih projektnih skupinah, v šolstvu na vseh stopnjah izobraževanja. Delajo tudi na področju računalništva in razvoja informacijskih rešitev ter drugje, kjer je bistveno analitično razmišljanje in inovativen pristop k reševanju problemov.
Delovni pripomočki

Glavni pripomoček za pridobivanje astronomskih meritev je teleskop, orodje za obdelavo teh meritev in podatkov pa je v astronomiji že dolgo časa računalnik. Za bolj zahtevne izračune, simulacije in obdelave obsežnih količin podatkov, ki so danes na voljo, uporablja tudi računalniške gruče- medsebojno povezane skupine računalnikov, ki imajo večjo računsko moč od posameznega računalnika.

Z razvojem robotiziranih teleskopov in velikih preiskav neba je shranjenih že ogromno astronomskih meritev, katerih podatki so dostopni preko internetnih strani velikih centrov podatkovnih baz in virtualnih observatorijev. Astronom pri svojem raziskovalnem delu uporablja tudi obsežne baze publikacij in preglede že odkritih zakonitosti in analiz pojavov ter objektov v vesolju.
Izdelek in storitev

Poročila oziroma članki o astronomskih znanstvenih raziskavah so objavljeni v znanstvenih revijah ter dostopni na spletu. Rezultat razvojnega dela so različni astronomski inštrumenti in sistemi za opazovanje dogodkov in objektov v vesolju. S pedagoškim delom astronom pripomore k popularizaciji astronomije in znanosti in skrbi za razvoj novih kadrov. Strokovno sodeluje pri javnih dogodkih, predavanjih in opazovanjih ter tako skupaj z ljubiteljskimi astronomskimi društvi popularizira astronomijo v javnosti in širi znanje o vesolju, njegovi sestavi in razvoju.

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) sodeluje na spletni strani Portal v vesolje, ki prinaša obvestila o astronomskih dogodkih v Sloveniji, novice o najnovejših astronomskih odkritjih po svetu, gradiva za učitelje in drugo. Komisija za tekmovanje v znanju astronomije je pripravila pregled potrebnih znanj za mentorje astronomije na ravni osnovne in srednje šole. Državna tekmovanja na področju astronomije, ki jih društvo pripravlja, so dobra popotnica mladim vedoželjnim astronomom in spodbuda za nadaljnji študij.
Znanja in spretnosti

Znanja in spretnosti diplomiranega astronoma obsegajo: zgodovino astronomije, opazovanje neba in sferno trigonometrijo, matematiko in matematično-računalniška orodja, astrofiziko pojavov in objektov v vesolju, pa tudi poznavanje zgradbe in uporabe astronomskih inštrumentov. Astronom je vešč uporabe orodij za reševanje fizikalnih problemov, pri čemer mu zelo koristi znanje programiranja in uporaba računalniških programov. Pogosto mora tudi sam razviti orodja za reševanje specifičnih nalog.
Psihofizične sposobnosti

Za delo astronoma ni splošnih omejitev ali kontraindikacij.
Interesi

Priporočljiv je dar logičnega, matematičnega razmišljanja in solidna podlaga iz srednješolske matematike in fizike. Od astronoma se pričakuje sposobnost koncentracije, skrbnost, disciplina in temeljitost pri raziskovalnem in opazovalnem delu ter zmožnost ustvarjalnega razmišljanja, logične analize in aplikacije novih idej. Predvsem pa je pomembna radovednost, želja po razumevanju nebesnih pojavov in vsega, kar se dogaja v vesolju, a je običajno očem skrito.
Razmere za delo

Delo astronoma večinoma poteka v pisarniškem okolju, na delovnih srečanjih in konferencah ter v astronomskih observatorijih in drugih raziskovalnih ustanovah. Delovnik je podoben kot v drugih poklicih v znanosti, izjema so neavtomatizirana opazovanja s teleskopom, kjer je nočno delo ob skodelici kave za astronoma običajno.
Nevarnosti

Astronomi pogosto potujejo po svetu na različna delovna srečanja, izvajajo delo na projektih ali opazovanja na observatorijih na različnih lokacijah, kjer morajo upoštevati razmere v bližnji okolici.
Možnosti zaposlovanja

Astronom ima kot vsi diplomanti fizike dobre zaposlitvene možnosti. Nekateri se odločijo tudi za nadaljnji študij doma ali v tujini.
Izobraževanje

Študij astronomije poteka pri nas v okviru študija fizike. V dodiplomskem programu na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani izvajajo študij astronomije, na podiplomskem pa študij astrofizike. Predmete astronomije lahko izbirajo tudi študenti fizike in drugi študenti, ki potrebujejo in želijo znanja astronomije.
Druge informacije

Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani

Spika, Slovenska revija za astronomijo

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Video

Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube