Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Avtoelektričar

Kratek opis

Avtoelektričar opravlja montažna, servisna in vzdrževalna dela na električnih napravah in na opremi cestnih vozil ter delovnih strojev. Dela v delavnici ali na terenu.
Kaj delavec običajno dela

Delo avtoelektričarja je povezano z električno opremo in napravami na cestnih vozilih ter delovnih strojih, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. Električna oprema in naprave zagotavljajo pravilno in varno uporabo vozil ter varno vožnjo v cestnem prometu. Sestavljajo jo električni agregati - zaganjač, alternator, motorji brisalcev in ventilatorjev kot tudi naprave za vžig goriva ter svetlobna in signalizacijska oprema. Na sodobnejših vozilih, tako osebnih kot gospodarskih, so znaten delež opreme prav elektronske naprave in sistemi za nadzor delovanja. Avtoelektričar opravlja montažna, servisna in vzdrževalna dela na teh napravah in opremi. Ugotavlja napake pri delovanju ali kadar delovanje odpove, išče vzrok za napake ali okvare ter jih odpravlja.

Delo poteka večinoma v servisnih delavnicah ali kot poseg na terenu, kjer uporablja orodja in merilno-preizkusno opremo. Zlasti pomembna je sodobna testna oprema za elektroniko v vozilih. Dela, ki so opisana v nadaljevanju, se po zahtevnosti stopnjujejo. Osnovna dela so: kontrola in dopolnitev elektrolita akumulatorjev, kontrola njegovih priključkov, menjava svetlobnih teles, žarnic v žarometih, zadnjih lučeh in smerokazih. Obsežnejša dela so menjava in vgradnja akumulatorja, menjava in obnovitev agregatov, kontrola delovanja opreme ter merjenje s priročnimi instrumenti.

Med zahtevnejša dela sodijo: ugotavljanje napak in obnovitev agregatov, izdelava elektro-instalacij na vozilih, montaža dodatne opreme, kontrola delovanja naprav in električnih spojev z merilnim instrumentom. Najzahtevnejše je iskanje napak z elektronskimi merilnimi instrumenti, kjer uporablja testne naprave za elektronske elemente in sestave, ki vsebujejo tudi napetostno občutljiva mikroprocesorska vezja. Funkcije, ki jih ima ta oprema v vozilih, so različne: regulacija vžiga goriva, kontrola delovanja motorja ali upravljanje zavornega sistema.
Delovna področja

Delovna področja so vzdrževanje in servis elektroopreme vozil v delavnicah ali na terenu. Delitev je mogoča tudi na standardna montažna dela (montaža zaganjalnikov, alternatorjev, motorjev brisalcev ali svetil), na servisno-vzdrževalna in obnovitvena (remontna) dela ter vgradnjo dodatne opreme. K servisno-vzdrževalnim delom sodijo: redni pregledi električnih agregatov in delovanja opreme, odpravljanje manjših napak, merjenje električnih veličin ter kontrola delovanja električnih naprav in signalizacije. Remont opreme, predvsem agregatov, praviloma poteka v servisnih delavnicah na ustrezni opremi. Tu ugotavlja vzroke za okvare, vgradnja dodatne opreme in instalacij pa je nekoliko zahtevnejši del sicer sorodnega področja dela.

Glede na specializacijo poznamo avtoelektričarje za osebna vozila, za avtobuse in tovornjake ter avtoelektričarje delovnih strojev in mehanizacije. Ločijo jih nekatera posebna znanja, ki so vezana na električno opremo posamezne vrste vozil in na dobro poznavanje osnovnih funkcij mehanskih sklopov in mehanike vozil. Pogosto se avtoelektričarji zaposlujejo na področju naštetih servisnih storitev, redkeje pa v industriji, kjer so izdelovalci podsklopov ali naprav električne opreme vozil.
Delovni pripomočki

Delovni pripomočki so orodja za demontažo (ključi, izvijači, klešče, kladiva), posebna orodja za demontažo, razstavljanje in montažo agregatov, razni električni merilni instrumenti (npr. voltmeter, ampermeter) kot tudi posebni elektronski instrumenti in testne naprave. Dokumenti, ki so potrebni pri delu, so sheme in načrti električne in elektronske opreme, katalogi s tehničnimi podatki in navodili za montažo, navodila in predpisi za postopke pri ugotavljanju in odpravi napak. Pogosto so katalogi in navodila v elektronski obliki, to je na računalniških medijih. Srečuje se tudi z dokumenti administrativne narave, kot je delovni nalog, račun, reklamacija in razna poročila.

Materiali, ki jih uporablja, so: kabli ali snopi električnih vodnikov, spojke, kontaktni in izolacijski materiali, električne komponente, kot tudi razni kovinski in plastični deli. Pri delu uporablja ali prihaja v stik z raznimi mazivi, tekočinami, kot so gorivo, plinsko olje in motorni bencin, hladilna tekočina in čistilna sredstva. Pri njihovi uporabi obvezno upošteva varnostne predpise in navodila za varno delo in zaščitne ukrepe.
Izdelek in storitev

Praviloma gre pri delu za redna servisna dela in odpravo napak, remont elektromehanske opreme- agregatov in za zamenjavo drugih delov, ki štejejo med električne naprave in opremo. Izvaja tudi montažo dodatne opreme (radioaparata, alarma) in posebnih dodatnih instalacij, npr. svetlobne signalizacije za avtomobilske prikolice in podobno.
Znanja in spretnosti

Temeljno znanje, ki ga mora imeti, je znanje o delovanju vozila kot celote ter o delovanju in funkciji posameznih sklopov na vozilih. Še posebej dobro mora poznati funkcijo električnih naprav in opreme. Imeti mora temeljna znanja s področja avtoelektrike, to je poznavanje električnih agregatov (motorjev, generatorjev), električnih instalacij na vozilih in medsebojno povezanost električnih funkcionalnih sklopov. Praktično zna opravljati avtomehanska dela, demontažo in popravilo električnih agregatov in instalacije ter zamenjavo okvarjenega dela. Pomembno je, da je usposobljen za uporabo električnih in elektronskih shem, merilne in posebne testne opreme, za kar se običajno dodatno usposobi za določeno vrsto oziroma tip vozila.

Poznati mora delovanje elektronskih sistemov, sistem za dovod in vžig goriva, sistem nadzora in zaščite delovanja motorja, zavornih sistemov, električne signale v teh sistemih, njihovo merjenje in pomen rezultatov pri meritvah, kar je zlasti pomembno pri diagnostiki napak. Delo zahteva ročne spretnosti, delo s prsti z doseganjem in obračanjem ter neodvisno koordinirano delo rok z obračanjem. Spreten je pri uporabi mehanskih orodij in naprav v servisih, s poudarkom na pravilni in varni uporabi pri samostojnem delu. Praviloma se zahteva, za samo opravljanje dela pa ni brezpogojno nujen, vozniški izpit ustrezne kategorije.
Psihofizične sposobnosti

Za delo je pomembna sposobnost natančnega opazovanja in logičnega sklepanja na podlagi opažanj in meritev, sposobnost analizirati vzroke in pravilno vzročno povezovati ugotovljena dejstva. Potreben je dober sluh in vid. Razlikovati mora tudi barve. Ker avtoelektričar dela v različnih položajih telesa stoje, sklonjeno, čepe, redkeje leže mora imeti funkcionalne gibalne sposobnosti. Pomembna je tudi ročna spretnost, saj pogosto dela z majhnimi predmeti na omejenem prostoru.
Interesi

Poklic je povezan z interesom za motorna vozila in željo po natančnem poznavanju delovanja in funkcije električnih ter elektronskih naprav. Vse to je povezano z izpopolnjevanjem znanja o novostih, ki se pojavljajo na sodobnih vozilih. Vsekakor je potrebna natančnost, doslednost in vztrajnost pri delu ter odgovorno ravnanje, saj gre pogosto za posege na vozilih, od katerih je neposredno odvisna varnost vožnje. Potrebna je komunikativnost s sodelavci. Ker gre v določenih primerih za delo s strankami, je komunikativnost in korektnost v odnosih z njimi nujna. Pomembne lastnosti so iznajdljivost, iniciativnost in samostojnost.
Razmere za delo

Večinoma poteka delo v zaprtih prostorih v servisnih delavnicah, kjer so delovne razmere na področju hrupa, vročine in drugih pogojev urejene s pravilniki. Praviloma ni potrebno nositi protihrupnih zaščitnih sredstev, pri delu ni velikih temperaturnih nihanj. Potrebna je pazljivost in uporaba zaščitnih sredstev pri ravnanju z akumulatorjem (zamenjava, dolivanje elektrolita), ker je elektrolit nevarna kislina.

Delo poteka v različnih položajih telesa, kjer praviloma ni dvigovanja težkih bremen. Običajana je ena dnevna izmena, razen ob posebnih dežurstvih. Nujne intervencije na prostem, npr. odprava napak, zaradi katerih je vozilo obstalo na cesti, so v osnovi krajši posegi, daljši in zahtevnejši se opravljajo v servisih.
Nevarnosti

Nevarnosti, ki se pojavljajo, so nevarnosti poškodb, predvsem rok. Povzročijo jih lahko vrteči se strojni deli, ostra orodja in materiali, kislina iz akumulatorja, plamen in vroči predmeti. Nevarnost udara električnega toka je majhna, mogoča le ob nepravilni rabi električnega orodja ali opreme, ki je priključena na omrežno napetost.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Za standardna dela, ki ne zahtevajo posebnih znanj elektronike ter poznavanja delovanja mikroprocesorjev, je raven zahtevnosti poklicna (triletna) izobrazba. Zaradi vse večjega prodora elektronike in mikroprocesorjev v cestna vozila mora pridobiti tudi znanja s področja elektronike in mikroprocesorjev na ravni električarja elektronika (srednja poklicna izobrazba).
Druge informacije

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Sorodni poklici

Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube