Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Čistilec fasad

Kratek opis

Delovno področje čistilca fasad je čiščenje zunanjih površin objektov, kot so stolpnice, visoki poslovni objekti, večstanovanjske hiše ali bloki, igralnice, hoteli, mostovi, stolpi, razgledni stolpi, kontrolni stolpi na letališčih in pristajalnih stezah ter mestne in državne znamenitosti, kot so gradovi, obzidja in razgledni stolpi.
Kaj delavec običajno dela

Zunanje čiščenje objektov in stavbnih fasad je namenjeno ohranjanju vrednosti, čistoči, higieni in s tem estetskemu videzu objekta. Odstranjevanje umazanije, čiščenje, nega in zaščita je torej dejavnost, ki je velikega pomena za izgled in ohranitev vrednosti stavb. Fasade oziroma zunanje površine objektov so narejene iz najrazličnejših materialov: od vse bolj pogostih steklenih stavb v primeru mestnih poslovnih objektov oziroma poslovnih stolpnic, hotelov in igralnic do aluminijastih, betonskih, kompozitnih, keramičnih in lesnih površin. Sem spada tudi čiščenje mostov, posebej mostov, ki povezujejo dele mest, ki ležijo na različnih straneh mestnih rek, ki so konstrukcijska in zgodovinska znamenitost mesta. Tudi te je potrebno občasno očistiti in to delo prav tako opravljajo čistilci fasad.

Delovni dan čistilca se začenja zgodaj zjutraj, tudi ob štirih zjutraj oziroma ob svitu, da se na primer stekla na steklenih fasadah preveč ne segrejejo. Včasih v visečem položaju odstranjujejo umazanijo tudi po 16 ur, saj nikoli ne vedo, koliko dela jim bodo dopustile vremenske razmere naslednji dan. Na njihov delovni dan vplivajo tudi letni čas, vremenske razmere in vzdrževanost fasadnih površin. Steklenih fasadnih površin na primer ni mogoče čistiti, če dežuje, še manj, če sije sonce. Zato poleti tega sploh ne počno. Najprimernejša temperatura je med 20 in 25 Celzijevimi stopinjami, toda ne sme biti vetrovno, saj se steklo - tako kot tudi ob sončnem vremenu - suši prehitro. V sončni pripeki je tako razgreto, da ga je treba čistiti po posameznih delih. Izjemoma dela potekajo tudi v zelo mrzlem vremenu in takrat je potrebno uporabiti sredstvo proti zmrzovanju.

Čistilci fasad dobro vedo, kakšen zrak vdihavamo. S smogom, vodnim kamnom, spomladi tudi s cvetnim prahom, ki se nabira na fasadnih površinah, se je najučinkoviteje spopasti z ustrezno mešanico odstranjevalca maščob in vodnega kamna, otiralom in krpo iz bombaža ali mikrovlaken. Ko krpa postane vlažna, ni več primerna za brisanje, ker pušča madeže. Tako se ob koncu dneva na tleh pred stavbo nabere tudi po tristo, štiristo krp, ki morajo v pranje, saj jih je potrebno do zjutraj oprati in posušiti in narediti dovolj veliko zalogo za naslednji dan. Pri čiščenju težko dostopnih mest, kot so razne mostne konstrukcije ali rešetke na stavbah, uporablja čiščenje s suho paro. Pri čiščenju fasad, ki so narejene iz materiala, ki se težko čisti ali pri čiščenju trdovratnih madežev, pa uporablja tehniko čiščenja pod pritiskom z visokotlačnimi hladno ali toplovodnimi strojnimi čistilci.

Čistilec fasade, ki je zadolžen za izpeljavo čiščenja objekta, si mora najprej ogledati stavbo, proučiti možnosti varovanja ter določiti število delavcev in njihovo razporeditev. To poteka vsaj teden dni pred začetkom čiščenja. Naročiti mora namreč delovne varovalne odre, dvižne košare in preučiti mesta, ki bodo sidrala varovalne naprave ali varovalne vrvi. Vse to je potrebno natančno izmeriti in izračunati. Pri načrtovanju kot tudi pozneje pri delu mora upoštevati predpise s področja varstva ob delu. Na vrvi se čistilci vpnejo s strehe objekta, da je varovanje res učinkovito pa na strehi izberejo dve ločeni sidrišči. Uporabljajo kombinacijo jamarske in alpinistične opreme. Pri zelo visokih stavbah se sili, ki jih vleče od fasade, uprejo s tako imenovanimi vakuumskimi sesalkami, ki jih uporabljajo tudi zidarji.

Med zamudnejša opravila čistilca fasad sodi odstranjevanje vodnega kamna, ki se nabira ob dežju. Zato je fasade priporočljivo čistiti vsaj dvakrat na leto, saj so poznejši ukrepi dolgotrajnejši in dražji. Čistilec fasad mora poznati sredstva za zaščito fasad, razne kemične premaze pred škodljivimi vplivi kislega dežja in drugimi vremenskimi pojavi pa tudi zaščite pred grafitarskimi "podvigi".
Delovna področja

Čistilec fasad je samozaposlen ali pa je zaposlen pri čistilnem servisu, ki izvaja čiščenje fasad in je specializirano tudi za delo na višini. Za to delo je vedno več specializiranih podjetij, ki zaposlujejo alpiniste ali športne plezalce. Delovno področje čistilca fasad je čiščenje zunanjih površin različnih objektov, kot so stolpnice, visoki poslovni objekti, večstanovanjske hiše ali bloki, igralnice, hoteli, mostovi, stolpi, razgledni stolpi, kontrolni stolpi na letališčih in pristajalnih stezah ter mestne in državne znamenitosti, kot so gradovi, obzidja in razgledni stolpi. Delovno področje je odvisno od podjetja, kjer je zaposlen in od naročnikov del.
Delovni pripomočki

Čistilec fasad pri delu uporablja varovalno opremo za varnost pri delu na višini. To določajo zakoni in uredbe za delo na višini. Med to opremo spada osebna delovna varovalna oprema, ki jo sestavljajo delovna obleka, ki ne sme imeti ohlapnih rokavov in hlačnic, zaščitna čelada, škornji ali delovni čevlji, ki imajo podplat iz nedrsečega materiala, varovalni pas in varovalne rokavice v primeru dela na vrvi. Za delo na višini je potrebno kot varovalno opremo namestiti tudi ograjeno ploščad ali premični gradbeni oder, mobilno dvižno ploščad ali strojno dvižno košaro. Kadar to ni mogoče, mora uporabiti lestev. Lestev je sicer izvrstno orodje, ki omogoča dostop do delovnega mesta. Kot delovno opremo jo sme uporabljati samo za lahka in kratkotrajna opravila oziroma do višine 8 metrov.

Kadar je višina večja od 8 metrov in ograjenih ploščadi oziroma strojnih dvižnih košar, dvigal ali odrov ne more uporabljati, uporablja delovne plezalne vrvi, ki so pričvrščene na streho stavb. Sistem vrvi mora imeti dve ločeno sidrani vrvi. Ena služi za dostop, spust in oporo, druga pa je varovalna. Delovna vrv mora imeti še opremo za vzpenjanje in spuščanje ter samozaporni sistem, ki prepreči delavcu izgubo nadzora nad svojim gibanjem. Na sistem je pritrjen še sedež, delavec pa je z vrvjo povezan tudi z varovalnim pasom. Vsa orodja in sredstva za čiščenje, ki jih čistilec fasad uporablja, morajo biti pričvrščena na varovalni pas ali na sedež. Uporaba čistilne in druge strojne opreme je odvisna tudi od materiala, iz katerega je narejena fasada ter od načina čiščenja.

Za čiščenje površin zunanjih objektov uporablja čistilna kemična sredstva ali vodo. Čistilna sredstva so še krpe in gobice. Za čiščenje fasadnih površin se lahko uporabljajo tudi hladnovodni ali toplovodni visokotlačni strojni čistilci - to so stroji, ki pod pritiskom nad 100 barov in več ter z določenim pretokom očistijo površine prahu, oljnih ter drugih trdovratnih madežev, tudi vodnega kamna oziroma madežev, ki nastanejo zaradi kislega dežja. Cena tovrstne strojne opreme za čiščenje je od 2.000 do 5.000 evrov.
Izdelek in storitev

Storitev čistilca fasad so očiščene zunanje površine objektov - čiste fasade visokih poslovnih objektov, hotelov, čisti visoki in dvižni mostovi, čisti kontrolni stolpi na letališčih, čiste fasade stolpnic in blokovnih naselij.
Znanja in spretnosti

Čistilec fasad mora opraviti izpit iz varnosti pri delu ter posebni del izpita za delo na višini. Čeprav formalna izobrazba ni potrebna, so pri delodajalcih zaželene delovne izkušnje, znanja s področja higiene, uporabe različnih kemičnih čistil ter vzdrževanja čistilnih strojev. Sposoben je delati v skupini, saj se stavbe večinoma čistijo v večjih skupinah in morajo delavci predvsem zaradi varnosti med seboj dobro sodelovati.
Psihofizične sposobnosti

Čistilec fasad mora biti telesno in psihično zdrav. Ne sme imeti vrtoglavice, ne sme se bati višine in opravljen mora imeti zdravniški pregled za delo na višini. Zaradi nestalnega in včasih dolgotrajnega dela, ki zahteva tako fizični kot psihični napor, mora biti v zelo dobri kondiciji. Za to delo so najbolj primerni športni plezalci ali alpinisti.
Interesi

Čistilec fasad ima rad delo v zunanjih pogojih in na svežem zraku, saj njegovo delo poteka izključno na prostem. Rad ima delo na višini, njegova želja po tem delu lahko izvira iz ljubiteljskega ali profesionalnega športnega ali alpinističnega plezanja. Čistilec fasad mora biti pogumen in hkrati odgovoren, saj mora natančno upoštevati in spoštovati varnostna določila. Ne sme precenjevati svojih telesnih in psihičnih zmogljivosti in zna vzdrževati fizično kondicijo. Biti mora tudi natančen, vzdržljiv ter imeti dobro koncentracijo kljub rutinsko ponavljajočem delu.
Razmere za delo

Delo čistilca fasad poteka večinoma na višini. Delovni urnik se prilagaja vremenskim razmeram in željam naročnikov, pa tudi materialu, iz katerega je narejen stavbni objekt oziroma fasada. Pri steklenih fasadah je treba namreč upoštevati, da se lahko čistijo zgolj ne preveč segreta stekla, zato se je treba temu prilagoditi in tega dela ne opravljati poleti.

Delovni dan se začne ob zelo zgodnjih jutranjih urah, saj je treba delo opraviti čim hitreje in izkoristiti vsak vremensko ugoden dan. Podjetja, katerim je zunanji izgled pomemben, namreč ne želijo dolgotrajno postavljenih gradbenih odrov ali dvižnih košar na zunanjih straneh svojih objektov.
Nevarnosti

Čistilec fasad je najbolj izpostavljen padcem z nevarnih višin, zato mora dosledno upoštevati vsa določila za varno delo na višini. Uporablja osebno in delovno varovalno opremo, ki mora biti vsako leto testirana po vseh standardih in normativih. Vsakič znova preveri brezhibnost opreme ter pazi, da je pravilno nameščena. Kakršnakoli odstopanja od varnostnih normativov lahko pomenijo smrtni padec. Možne so tudi razne poškodbe ob uporabi kemičnih čistil, zato se lahko čistilec fasad dodatno zavaruje z uporabo zaščitnih očal, zaščitnic rokavic in nepremočljive obleke.
Možnosti zaposlovanja

Čistilci fasad so zlasti potrebni za čiščenje poslovnih stavb velikih podjetij, hotelov, igralnic, torej povsod, kjer je zunanji izgled pomemben za podobo podjetja. Tudi v Sloveniji se s prihodom tujih podjetij gradijo poslovne stolpnice in drugi visoki objekti, katerih zunanji izgled je zelo pomemben. S tem naraščajo potrebe za zunanje čistilne servise in po čistilcih fasad. Vendar se vzporedno razvijajo tudi roboti plezalci, ki naj bi v prihodnosti prevzeli te storitve. V nekaterih državah uporabo teh robotov že prakticirajo, zato je napoved, kako dolgo bo poklic čistilca fasad še potreben, težka. V Sloveniji prav gotovo še kar nekaj časa.

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Za čistilca fasad ni potrebna formalna izobrazba. Opraviti mora le zdravniški pregled za delo na višini, izpit iz varnosti pri delu ter delu na višini. Pri delu na vrvi je potrebno plezalno znanje, ki ga pridobi v alpinistični ali plezalni šoli. Pri delu s strojnimi čistilci zna uporabljati te čistilce in jih vzdrževati, za kar je potrebno minimalno priučeno strojniško znanje.
Druge informacije

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija čistilcev objektov, Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Varnost in zdravje pri delu v dejavnosti pri čiščenju stavb
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube