Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Gozdar

Kratek opis

Gozdar podira drevesa, jih klesti, žaga in pripravlja za nadaljnjo obdelavo. Sadi mlada drevesa, varuje in neguje rastlinske nasade in opravlja druga gozdno varstvena dela.
Kaj delavec običajno dela

Gozdar podira gozdna drevesa, ki rastejo na različno nagnjenem zemljišču, so različnih debelin in višin in rastejo v okolju z drugimi drevesi. Podrta drevesa klesti, kroji in razžaga z motorno žago. Po potrebi narejene gozdne izdelke ali sortimente tudi olupi. Izdela tudi sečni red, kar pomeni ustrezno zlaganje vej in drugih sečnih odpadkov. Izdelana debla ali gozdne sortimente s cepinom ročno spravlja po sečišču do kraja, kjer je mogoče spravilo. Nato z gozdarskim traktorjem izdelana debla prepelje do skladišča ob cesti. Ob tem ves čas skrbno varuje gozd, kjer opravlja delo.

Gozdarja v različnih razvojnih obdobjih čakajo gojitvena dela, kot so priprava tal za naravno ali umetno obnovo, sajenje sadik različnih drevesnih vrst, zaščita sadik in varovanje nasadov in nega mladja. Opravlja tudi gozdno-varstvena dela in zatira gozdne bolezni ali škodljivce. Pomaga odpravljati posledice na poškodovanem drevju po raznih ujmah, kot so snegolom, vetrolom ali žledolom. Pri delu upošteva v delovnem nalogu določeno organizacijo in zahteve varnega in učinkovitega dela. Zaradi različnih delovnih okoliščin je delo gozdarja raznoliko in zahteva tako samostojno odločanje kot prilagajanje.
Delovna področja

Delo gozdarja je vezano na gozd, gozd je gozdarjevo delovišče. Vsako gozdarsko delovišče ima svoje značilnosti, ki vplivajo na delovne razmere. Lahko je oddaljeno od komunikacijskih povezav in ima različne možnosti dostopa. Gozdarski poklic je pogojen z uporabo prometnih vozil. Delovne razmere so odvisne od značilnosti zemljišča, kot je njegova nagnjenost, razgibanost, prehodnost in poraslost. Vpliv teh značilnosti se spreminja z letnim časom, delo pa je odvisno tudi od vremenskih razmer. Na delovne razmere na gozdarskem delovišču vplivajo še drevesne vrste, starost gozda, debelina in višina drevja, nagnjenost in medsebojne razdalje označenih drevesnih vrst.
Delovni pripomočki

Najpomembnejše gozdarjevo orodje je gozdarska motorna žaga. Poleg nje uporablja še drugo ročno orodje: sekire, cepin, lupilnik, krivke, vzvodni obračalnik, žični nateg, kline, gojitvene ročne žage, vejnik, gojitveni motorni rezalnik, sekaški pas in drugo. Pri mehaniziranem spravilu uporablja gozdarski traktor z vitlom, verige ali vrvi za navezovanje bremen in škripce. Delo gozdarja se odreja s pisnim delovnim nalogom. Za obračun dela uporablja gozdarski meter, kubirne tablice, kalkulator in evidenčne obrazce za spremljanje opravljenih delovnih ur in količin dela.
Izdelek in storitev

Gozdarjeva naloga je, da opravi po delovnem nalogu naročeno delo in pri tem upošteva opozorila na posebne zahteve in nevarnosti pri delu. Njegovo delo se lahko šteje za storitev ali kot izdelek. V vsakem primeru se meri v obliki podrtih dreves, obdelane hlodovine, izdelanih gozdnih lesnih sortimentov ali opravljenih gozdno-gojitvenih ali gozdno-varstvenih del.
Znanja in spretnosti

Za delo gozdarja se zahteva triletna srednja poklicna izobrazba. Temeljito izobraževanje in usposabljanje za praktično delo je zagotovilo, da bo gozdar zmogel samostojno opravljati svoje delo varno in uspešno. Posebna pozornost velja psihofizičnim zmožnostim za to težko in včasih nevarno delo. Poleg splošnih znanj mora gozdar samostojno obvladati zahteve poklicne tehnologije, varnosti pri delu in naravovarstvena merila. Poznati mora rastlinski in živalski sestav gozda kot življenjske združbe.

Posebej dobro mora poznati drevesne in grmovne vrste ter nekatere druge značilne rastline. Vedeti mora, kakšne so gojitvene in varovalne lastnosti drevesnih vrst in možnosti gospodarnega izkoriščanja gozda. Zato se mora dobro seznaniti z lastnostmi posameznih drevesnih vrst in z možnostjo njihove racionalne izrabe. Tudi vloga živali v gozdni združbi mu ne sme biti tuja. Poznati mora sestavo in delovanje gozdarskega orodja, opreme in strojev v gozdarski proizvodnji. Obvlada njihovo uporabo in vzdrževanje kot tudi delovno-varstvene ukrepe, da se lahko izogne nevarnostim in morebitnim poškodbam. Zna dati prvo pomoč pri poškodbah, značilnih za gozdarsko delo in organizirati reševanje poškodovanca iz gozdarskega delovišča.
Psihofizične sposobnosti

Narava dela zahteva od gozdarja dobro psihofizično zmogljivost, kar določajo zdravstveni standardi za gozdarske delavce. Gozdar mora biti telesno odporen proti vremenskim vplivom, normalno občutljivi za ropot in vibracije, z dobrimi vidnimi in slušnimi sposobnostmi. Biti mora samostojen in samoiniciativen v razmerah, ki zahtevajo spretnost in okretnost pri odkrivanju in izogibanju nevarnostim. Pretežno skupinsko delo zahteva od gozdarja, da se zlahka sporazumeva z ljudmi in ima razvit čut za varnost sodelavcev.
Interesi

Gozdar mora imeti pozitiven odnos do narave. Svoje delo mora tudi brez stalnega nadzora opravljati v interesu varovanja narave.
Razmere za delo

Delo gozdarja poteka vedno pod vplivom sprotnih vremenskih razmer in mikroklime na določenem gozdarskem delovnem prostoru. Zaradi morebitnih nevarnosti gozdar stalno uporablja varovalno opremo. Večino dela opravi z lastnimi telesnimi silami, tako da njegovo delo po ergonomskih spoznanjih velja za težaško delo.
Nevarnosti

Delo gozdarja velja za delo s povečanimi nevarnostmi in škodljivostmi. To potrjujejo pogoste poškodbe, tudi hujše. Gozdarje lahko prizadenejo poklicne bolezni, poklicna naglušnost in belina prstov rok ter vrsta drugih obolenj. Ker so nekatera njegova opravila škodljiva, mu je priznana beneficirana delovna doba. Vendar lahko s preventivnimi varstvenimi in zdravstvenimi ukrepi učinkovito ohranja psihofizične in zdravstvene sposobnosti za svoje delo.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Za delo gozdarja se zahteva srednja poklicna izobrazba.
Druge informacije

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Tržaška cesta 36, 6230 Postojna

Gospodarska zbornica Slovenije- Združenje za gozdarstvo, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana

enote Kmetijsko gozdarske zbornice po Sloveniji.

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube