Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Sadjar

Kratek opis

Delo sadjarja poteka na prostem in v zaprtih prostorih, v hladilnicah in skladiščih. Zunaj skrbi za sadni nasad in vse kar je povezano z njim, v notranjih prostorih pa se ukvarja predvsem z razmnoževanjem rastlin, označevanjem in predelavo sadja.
Kaj delavec običajno dela

Sadjar spomladi škropi in obrezuje sadno drevje ter gnoji in dognojuje rastline v nasadu. Prične se košnja trave, popravlja opore, če jih je polomil sneg, popravi ograje poškodovane od divjadi. Vse do poletja skrbi za nasad, ga neguje, opazuje pridelek in skrbi, da je nasad v dobrem stanju. Izvaja varstvo rastlin po načelu integriranega varstva. To pomeni, da vnaša v nasad skrbno in premišljeno le tista fitofarmacevtska sredstva, ki so potrebna za obrambo pred boleznimi in škodljivci, da ne onesnažuje okolja, pač pa le varuje rastline. Sadjar dobro pozna bolezni in škodljivce, zato, da jih lahko prepozna v pravi razvojni fazi in izbere pripravek, ki da najboljše zagotovilo za zdrave rastline in plodove.

V integriranem varstvu mu je v pomoč agro-meteorološka služba, ki skrbi, da so sadjarji pravočasno obveščeni o stanju razmer pri napadu bolezni in škodljivcev ter njihovem razvoju. Naloga sadjarja je, da sledi napovedim prognostične službe in prenaša navodila na svoje delovno področje. V predpoletnem času izvaja tudi redčenje plodov, saj je to nujno opravilo zaradi izmenične rodnosti sadnega drevja, če želi, da bo imel pridelek vsako leto enake kakovosti in količine. V poletnem času je vsa skrb sadjarja usmerjena na varstvo nasada pred nevihtami in točo, še posebno takrat, kadar nasad nima druge zaščite. Poletje je čas nenadnih nalivov, mnogokrat tudi s točo, zato mora sadjar opazovati vreme in temu primerno ukrepati.

Z poletno rezjo sadjar osvetljuje drevesa, da lahko vanje prodre sočna svetloba, ki obarva plodove, obenem pa prepreči rabo hranilnih sokov, ki so namenjena plodovom. V jesenskem času je za sadjarja glavna sezona, saj se prične obiranje plodov, za katere je skrbel celo leto. Pripraviti mora zaboje, organizirati delo sezonskih delavcev, ki priskočijo na pomoč v nasadu, ter urediti skladiščenje sadja. V današnjih razmerah sadje shranjujemo v hladilnicah s kontrolirano atmosfero, saj na ta način podaljšujemo obstojnost sadja tekom celotne zime. Sadjar poskrbi, da se plini, predvsem etilen, primerno odvajajo iz hladilnic, saj ravno slednji povzroča staranje plodov.

Ko je obiranje in spravilo pridelka končano, se delo v nasadu zaključi in se preseli v notranje prostore, saj je potrebno poškodovano sadje predelati ali kako drugače pripraviti, da bo primerno za prodajo. Primerni načini so navadno vlaganje, sušenje, predelava v kaše, sokove, džeme in marmelade. Sadjar ob pomoči sodelavcev pripravi sadje, ki gre naprej v živilsko predelavo. Za razliko od drugih sorodnih področij, kot je npr. parkovno vrtnarstvo, ima sadjar v zimskem času ogromno dela. Poleg tega, da ob koncu zime, ko rastline preidejo v obdobje mirovanja, sadi sadno drevje, se prične za sadjarja obdobje razmnoževanja drevnine. Zima je čas, ko so rastline najbolj primerne za razna cepljenja, v nasadu pa se prične zimska rez. Zimska rez je najbolj bistveno opravilo, saj z njo leto za letom oblikujemo rastline, jih gojimo in osnujemo število plodov, ki se bodo razvili iz cvetnih brstov naslednje leto. Sadjar mora zato poznati osnovne zakonitosti rezi in biologijo drevesa, saj lahko le na ta način skrbi za vsakoletni pridelek, od katerega živi.
Delovna področja

Delo sadjarja vključuje pripravo terena za sajenje drevnine, obrezovanje, varstvo pred boleznimi in škodljivci, škropljenje in prognozo napada bolezni in škodljivcev. Pripravi in zasnuje trajni nasad, gnoji in dognojuje. Skrbi za košnjo trave, obira sadje ter organizira dela v nasadu, kot so prevozi, skladiščenje in predelava.
Delovni pripomočki

Sadjar uporablja traktor s priključki, mulčer, škropilnico, ob osnovanju nasada tudi plug in manjša orodja, kot je kosa, sadjarske škarje, ročna žaga, cepilni nož in vezice za cepljenje. Kadar se ukvarja s čebelarstvom, ki je sorodna panoga zaradi opraševanja sadnih rastlin, uporablja čebelarske pripomočke in orodja, kot so panji, satovnice, cedila, kuhalniki in točila. Uporablja tudi računalniško opremo za različne račune in obračune del.
Izdelek in storitev

Pridelek sadjarja je sadje, odvisno je le, za katero vrsto sadja gre. V Sloveniji imamo največ nasadov jablan, nekaj manj je breskev, hrušk, jagodičevja in sliv. Vse druge vrste so zastopane v manjšem obsegu.
Znanja in spretnosti

Za poklic sadjarja je potrebna srednja poklicna izobrazba. Izobraževalni program traja tri leta. Med šolanjem spozna tehnologijo gojenja sadnih rastlin pa tudi osnovne sadne rastline, ki rastejo v Sloveniji, ter delo in rokovanje z njimi. Zaradi uporabe traktorja je izpit iz varnega dela s traktorjem in s traktorskimi priključki ter traktorski izpit obvezen.
Psihofizične sposobnosti

Delo sadjarja zahteva dobre fizične sposobnosti. Delo je predvsem sezonsko, zato je ob konicah skorajda nemogoče določiti delovni čas. Sadjar mora biti zdrav, ne sme biti alergičen na cvetni prah ali imeti drugih alergij.
Interesi

Sadjar dela sam ali v skupini, zato mora biti komunikativen in pripravljen za timsko delo. Imeti mora pozitiven in skrben odnos do narave in biti dober organizator. Zagotovlja varno delovno okolje ob upoštevanju predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter pri varovanju okolja.
Razmere za delo

Sadjar dela v sadnem v nasadu, v skladišču ali razmnoževalnici. Izpostavljen je različnim neugodnim vremenskim razmeram. Obremenitev z delom je preko leta precej neenakomerna in je odvisna od letnega časa.
Nevarnosti

Pri delu so možne poškodbe z delovnimi stroji, zastrupitve s škropivi ali poškodbe s sadjarskim orodjem in padci z lestev. Obstaja nevarnost kroničnih obolenj hrbtenice. Delavec se pri delu s škropivi zaščiti z zaščitno obleko in zaščitno masko.
Možnosti zaposlovanja

Sadjar opravlja samostojno dejavnost kot kmetovalec, lahko se zaposli v podjetju ali pri zasebniku, ki se ukvarja s pridelavo sadja. Pridelano sadje lahko tudi prodaja.
Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Za poklic sadjarja je potrebna srednja poklicna izobrazba biotehniške smeri. Izobraževalni program traja tri leta.
Druge informacije

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube