Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Rejnik

Kratek opis

Rejnik sprejme otroka v rejništvo na podlagi lastne odločitve, če mu lahko nudi primerno življenjsko okolje. Seznanjen je z namenom rejništva ter z obveznostmi in dolžnostmi, ki izhajajo iz rejniškega razmerja.
Kaj delavec običajno dela

Rejnik izvaja rejništvo poklicno ali kot dopolnilno dejavnost. Rejništvo je oblika pomoči družini in predstavlja začasno neinstitucionalno varstvo otrok. Vzpostavi se z odločbo centra za socialno delo, ki to področje ureja po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Rejništvo se izvaja na podlagi rejniške pogodbe med rejnikom in centrom za socialno delo. Rejnik na svojem domu otrokom, tudi polnoletnim osebam s prizadetostmi, omogoča zdravo rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. Rejništvo se izvaja do otrokove polnoletnosti oziroma preneha, ko se otrok zaposli. Podaljša se lahko samo v primeru, ko gre za osebe s prizadetostmi.

Rejnik na svoj dom in v svojo družino sprejme otroke, ki nimajo svoje lastne družine, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri starših, in otroke, katerih telesni in duševni razvoj je v okolju, v katerem živijo, ogrožen. Sprejme tudi otroke, ki so bili trpinčeni ali potrebujejo usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi. Rejniki otroke- rejence sprejmejo kot družinske člane, jih negujejo, vzgajajo, jim dajejo primerno nastanitev, prehrano, obleko, obutev ter šolske in osebne potrebščine. Skrbijo za njihovo čustveno prilagoditev v novem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejniške družine. Skrbijo za njihovo zdravje, za izpolnjevanje šolskih obveznosti in za vključitev v poklicno usposabljanje oziroma ustrezno zaposlitev.

Rejnik opravlja svoje delo v sodelovanju in pod strokovnim vodstvom centra za socialno delo. Tej ustanovi omogoča tudi izvrševanje nadzora nad svojim delom. Otrokovim staršem omogoča obiske, razen v primeru, če so stiki po strokovni presoji za to pristojne ustanove staršem prepovedani. Pri delu sodeluje tudi s šolo in zdravstveno službo ter z nevladnimi združenji, zlasti z društvi s področja rejništva.
Delovna področja

Rejnik dela na področju socialnega varstva. Njegov status se vzpostavi z rejniško pogodbo, ki jo sklene s centrom za socialno delo. Delo opravlja poklicno, v tem primeru nudi dom za tri otroke oziroma za dva ali enega, če gre za otroke s prizadetostmi. Rejništvo lahko opravlja kot dejavnost poleg svojega osnovnega poklica, v tem primeru sprejme v rejništvo manj otrok.
Delovni pripomočki

Rejnik sprejme otroka v rejništvo na podlagi lastne odločitve, če mu lahko nudi primerno življenjsko okolje. Seznanjen je z namenom rejništva ter z obveznostmi in dolžnostmi, ki izhajajo iz rejniškega razmerja.
Izdelek in storitev

Rejništvo je oblika pomoči družini namenjena neinstitucionalnemu varstvu otrok. Namestitev otroka v rejniško družino je lahko kratkotrajna, dokler se stanje v biološki družini ne uredi, ali pa predstavlja dolgotrajnejšo obliko varstva.
Znanja in spretnosti

Rejnik pri delu uporablja znanja s področja medsebojnih odnosov, odnosov v družini ter znanje o razvoju otrok in mladostnikov. Seznanjen mora biti z osnovami psihologije, z metodami socialnega dela in dela z ljudmi s prizadetostmi. Spoznati se mora na gospodinjska dela, laično nego in socialno oskrbo. Ima komunikativne spretnosti in pozna lokalno socialno varstveno, šolsko ter zdravstveno mrežo.
Psihofizične sposobnosti

Rejniki so lahko osebe, ki so od otroka- rejenca starejše najmanj 18 let, katerih starost ob sklenitvi rejniške pogodbe ne presega 60 let, razen v izjemnih primerih, o čemer odloča center za socialno delo. Rejniki morajo biti stabilne psihofizične osebe, lahko imajo tudi manjše telesne prizadetosti.
Interesi

Rejništvo je primerno za ljudi, ki imajo pozitiven odnos do otrok in mladine. Rejnik mora biti sposoben primerno vzgajati in vzpostaviti zdrav odnos z rejenci in njihovo biološko družino. Pripravljen je na sodelovanje s strokovnimi delavci s področja rejništva v okviru centrov za socialno delo, z otrokovimi biološkimi starši in z drugimi rejniki.
Razmere za delo

Rejništvo je vezano na prevzem vzgojne odgovornosti, na spremenjene razmere v družini in več gospodinjskega dela. Rejnik mora vzpostaviti odnos z rejenčevo biološko družino, kar zahteva posebna znanja, vztrajnost in potrpežljivost.
Nevarnosti

Rejenec v družini zahteva prerazporeditev družinskih vlog in spremembo nekaterih norm in vzorcev. Vključitev novega člana je lahko razlog za konfliktne razmere v družini in preobremenjenost z vsakdanjim delom. Ravno tako so tudi stiki z biološko družino rejenca mnogokrat konfliktni. Rejnik se lažje spopada s težavami pri delu z vključevanjem v rejniško skupino, kjer lahko medsebojno izmenjuje izkušnje. V tovrstnih skupinah je na voljo tudi podpora strokovnjaka za rejništvo. Po potrebi se omogoči tudi supervizija in intervizija kot vodena oblika strokovnega učenja in podpore.
Možnosti zaposlovanja

Rejnik dela na področju socialnega varstva. Njegov status se vzpostavi z rejniško pogodbo, ki jo sklene s centrom za socialno delo. Delo opravlja poklicno, v tem primeru nudi dom za tri otroke oziroma za dva ali enega, če gre za otroke s prizadetostmi. Rejništvo lahko opravlja tudi kot dejavnost poleg svojega osnovnega poklica, v tem primeru sprejme v rejništvo manj otrok.
Izobraževanje

Rejnik je zahteven poklic, saj gre za varstvo otrok, ki so izgubili svoje starše, so jim starši zboleli ali so bili iz različnih razlogov prikrajšani za brezskrbno otroštvo. Za opravljanje poklica je potrebna splošna razgledanost rejnikov, sposobnost vzgajanja in razumevanja potreb otrok in mladostnikov. Rejnik mora biti pripravljen razumeti posebne težave rejencev in imeti znanje o delu z ljudmi s prizadetostmi. Raznovrstnost znanj, ki jih potrebuje pri delu, zahteva usposabljanje za rejništvo in stalno strokovno izpopolnjevanje. Izobraževalni program za usposabljanje rejniških družin izvaja Center za socialno delo Domžale.
Druge informacije

Rejništvo ureja Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki predvideva izvajanje tovrstnega varstva otrok tudi s pomočjo koncesijskih razmerij in vključevanje različnih oblik rejniškega varstva otrok, kot na primer rejništvo ob sobotah in nedeljah za otroke, ki živijo v zavodu in se za konec tedna ne morejo vračati v svojo družino. Rejniki se lahko vključijo v rejniške skupine oziroma društva, ki imajo sedež pri centrih za socialno delo, in v Socialno zbornico Slovenije, strokovno združenje s področja socialnega varstva.

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube