Preskoci do navigacije

Preskoci do vsebine

Opis poklica

Zavarovalniški ocenjevalec

Kratek opis

Delo zavarovalniškega ocenjevalca je vezano na cenitev škode in določitev višine zneska, do katerega so upravičeni zavarovanci, ki imajo sklenjeno zavarovalno pogodbo. Le-ta jim v primeru uničenja, poškodbe ali nesreče omogoča povrnitev utrpele škode v obliki denarnega nadomestila.
Kaj delavec običajno dela

Obstaja veliko vrst zavarovanj in zavarovalniških ocenjevalcev, najbolj pogosta sta ocenjevalec premoženjskih škod in ocenjevalec avtomobilskih škodnih primerov. V primeru življenjskih in nezgodnih zavarovanj ocenjevalec predvsem zbira podatke, saj merodajno mnenje podajo zdravniki. Ko pride do nesreče, npr. toče, požara ali eksplozije, zavarovanec škodo prijavi in tedaj se prične delo zavarovalniškega ocenjevalca. Njegova prva naloga je, da v roku enega do dveh dni pokliče zavarovano stranko. Seznani se o okoliščinah nesreče. Stranki poda osnovne nasvete o ukrepih, s katerimi se prepreči nastajanje nadaljnje škode, ter se dogovori za obisk. Ogled nastale škode je obvezen, le v primeru nastanka manjših nesreč se povrnitev škode uredi preko računov.

Na ogledu ocenjevalec fotografira poškodovane objekte. Naredi zapisnik o tem, katere stvari in v kakšni meri so poškodovane in kakšna je bila vrednosti teh stvari. Nato se z zavarovancem dogovori o ukrepih za odpravo škode: popravilih, čiščenju in nadomestnih nakupih. Ko je terensko delo opravljeno, zavarovalniškega ocenjevalca čaka še delo v pisarni. Pridobiti mora vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko obračuna škodo. Pomembni so predvsem računi o popravilih in dokazila o prvotni vrednosti poškodovanih stvari. Pri določanju te vrednosti sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki. Mnenje o trdnosti objektov mu predložijo statiki, ocene vrednosti umetniški del in dragocenih zbirk mu podajo numizmatiki. Kadar škodo ocenjujejo kmetijski ocenjevalci, mu pomagajo veterinarji, pri vlomih pa sodeluje tudi s kriminalisti in tožilstvom.

Sistem dela zavarovalniškega ocenjevalca je odvisen od področja škod, ki jih ocenjuje. Ocenjevalci premoženjskih škod imajo več terenskega dela, saj oglede opravljajo pri strankah doma, avtomobilski ocenjevalci pa imajo tega dela manj. Stranka namreč pripelje avto na zavarovalnico na t.i. cenilne linije. To so prostori, ki so opremljeni za ocenjevanje škod, imajo ustrezno razsvetljavo in dvigalo za avto. Kadar so avtomobili preveč poškodovani in niso v voznem stanju, imajo avtomobilski ocenjevalci tudi oglede na terenu. Naloge zavarovalniškega ocenjevalca potekajo v naslednjem vrstnem redu: najprej škodo preveri, jo ovrednoti, določi končen znesek zavarovalnine in nazadnje izda nalog za nakazilo. Delo ocenjevalca je tudi reševanje pritožb na višino zavarovalnine. Stranki predloži obračune, kadar pa se s stranko ne uskladita, se primer obravnava na pritožbeni komisiji.
Delovna področja

Zavarovalniški ocenjevalec je zaposlen v zavarovalnici, kjer opravljajo cenitev škod na premoženjskem področju, škode na stvareh in nepremoženjske škode, ki se navezujejo na osebe. Največ ocenjevalcev dela na področju premoženjskih škod, kamor sodijo predvsem škode na zgradbah in v njih ter na področju avtomobilskih škod. Poleg teh delujejo tudi transportni ocenjevalci, ki ocenjujejo škodo, nastalo med prevozom blaga, ocenjevalci s področja življenjskih in nezgodnih zavarovanj, kreditnih zavarovanj in kmetijski ocenjevalci, ki se ukvarjajo z zavarovanji živali in posevkov ter plodov.
Delovni pripomočki

Za oglede premoženjskih škod zavarovalniški ocenjevalec uporablja službeni avtomobil. S seboj ima zemljevid, ki mu olajša iskanje strank. Nujni pripomočki, ki jih na ogledu potrebuje, so: meter, fotoaparat in kovček z zapisniki. Kadar dela v izrednih razmerah, npr. na prizorišču požara, potrebuje tudi zaščitni jopič. Med obvezno opremo kmetijskih ocenjevalcev sodijo gumijasti škornji, plastificirani plašči in čepice, saj so v stiku z živino v hlevu. Škornje potrebujejo, kadar ocenjujejo škodo na posevkih in plodovih na poljih. Ocenjevalci, ki delajo na področju gradbeništva, ob obisku gradbišča potrebujejo čelado. Med dokumenti so najpomembnejši: obrazci za prijavo škode, ogledni zapisnik in zaključni sporazum o izplačilu zavarovalnine.
Izdelek in storitev

Rezultat dela zavarovalniškega ocenjevalca je ovrednotenje škode, ki je osnova za zaključni sporazum. To je dokument, ki prikaže višino zavarovalnine oziroma zneska, ki ga zavarovalnica izplača strankam v primeru nesreče.
Znanja in spretnosti

Zavarovalniški ocenjevalec ima končano višjo ali visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pri čemer so zaželene smeri: strojništvo, gradbeništvo, lesarstvo in elektrotehnika. Za kmetijskega ocenjevalca je primerna študijska smer veterina ali kmetijstvo, pri kreditnih zavarovanjih ekonomija in pri odgovornostnih zavarovanjih pravo. Za opravljanje tega poklica je nujen vozniški izpit B kategorije.
Psihofizične sposobnosti

Za zavarovalniškega zastopnika je ovira predvsem prizadet vid in slabše razlikovanje barv.
Interesi

Zavarovalniški ocenjevalec je sposoben hitrega presojanja o primernih ukrepih v primeru nesreče. Ker je nenehno stiku s strankami, mora biti potrpežljiv, komunikativen in prijazen. Kadar so ljudje utrpeli velike izgube, jih mora znati pomiriti. Ne glede na okoliščine mora ohraniti spoštljiv in profesionalen odnos. Tudi v primeru, ko bi zaradi različnih razlogov s stranko lahko prišel v spor.
Razmere za delo

Zavarovalniški ocenjevalec je razpet med delom v pisarni in terenskim delom. Razmere za terensko delo so zelo raznolike in odvisne predvsem od podnebnih razmer. Spopadati se mora z različnimi ovirami, kot so blato, sneg, mraz, veter in vročina. V primeru zelo slabih vremenskih razmer lahko ogled tudi prestavi. Delovni čas je ugoden, saj dela pretežno v popoldanskih in večernih urah. Ob koncu tedna in ob praznikih dela le v izjemnih primerih, ko nastopijo množične škode npr. zaradi toče, viharja ali poplav. Tudi pri razporedu strank je precej avtonomen, pri čemer običajno opravlja terenske oglede dva do tri dni na teden.
Nevarnosti

Ker zavarovalniški ocenjevalec veliko časa preživi v avtu, je bolj izpostavljen prometnim nesrečam. Če ni pazljiv, se lahko poškoduje na ogledu škod, recimo na pogorišču ali gradbišču, kjer se je treba včasih tudi povzpeti po lestvi ali na delovni oder.
Možnosti zaposlovanja

Trenutno razpisana prosta delovna mesta.
Izobraževanje

Zavarovalniški ocenjevalec ima končano višjo ali visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pri čemer so zaželene smeri: strojništvo, gradbeništvo, lesarstvo in elektrotehnika.
Druge informacije

Več o zavarovalništvu in koristnih zavarovalnih nasvetih najdemo na Seznamu zavarovalnic v Sloveniji.

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Kakšne so možnosti zaposlitve?

Preverite položaj poklica na trgu dela v Sloveniji: koliko je trenutno prostih delovnih mest, kakšne možnosti zaposlovanja ponuja izbrani poklic in s katerimi nazivi izobrazbe je ta poklic mogoče opravljati.

Podrobnejši podatki o možnostih zaposlovanja v izbranem poklicu

ncips

Oglasite se v Kariernem središču. Obiščite delavnice in druge dogodke

Karierno središče

eSvetovanje

Oglejte si uporabne nasvete za iskanje zaposlitve.

eSvetovanje

eures

Obiščite evropski portal za zaposlitveno mobilnost.

EURES

FB     LinkedIn    You Tube

Spremljajte nas!

Facebook, LinkedIn,
You Tube